Mineva 20 let od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji
- Z zakonom je bila tudi prvič uradno priznana prisotnost slovensko govoreče skupnosti na ozemlju videmske pokrajine.
Mineva 20 let, odkar je parlament v Rimu sprejel zaščitni zakon za Slovence v Italiji, ki je osnova za določanje pravic tamkajšnje slovenske manjšine. Od takrat se je več vprašanj uredilo, a zakon se še vedno ne uresničuje v celoti. Med drugim ostaja odprto vprašanje zastopstva manjšine v Rimu, tudi proces vrnitve Narodnega doma še ni končan.
Skupno zastopstvo slovenske manjšine v Italiji je besedilo zaščitnega zakona izoblikovalo leta 1993, v italijanskem parlamentu pa je bil prvič predložen leta 1996. Parlamentarno pot je končal s sprejetjem v senatu 14. februarja 2001. Zakon, ki šteje 29 členov, je začel veljati z objavo v italijanskem uradnem listu 10. marca 2001 kot zakon 38/01.
Z zakonom je bila tudi prvič uradno priznana prisotnost slovensko govoreče skupnosti na ozemlju videmske pokrajine. Magna Carta slovenske skupnosti v Italiji, kot zakon označuje slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc, med drugim opredeljuje tudi pravni položaj slovenskega jezika ter s tem ureja možnost uporabe slovenščine v javnih institucijah in vidno dvojezičnost. Za izvajanje zakona skrbi paritetni odbor.
Na podlagi zaščitnega zakona je 32 občin priznalo dvojezičnost. Pomemben dosežek je državno priznanje dvojezične šole v Špetru. Zakon tudi zagotavlja financiranje dejavnosti združenj in ustanov slovenske skupnosti.
A po 20 letih več določil zakona še ni uresničenih. Med drugim ostaja odprto vprašanje zastopstva manjšine v Rimu, kar ureja 26. člen. Zakon zavezuje Italijo, da poskrbi za olajšano zastopstvo tako v poslanski zbornici kot v senatu, a je dokaj nedorečen. Lani sprejeto zmanjšanje število parlamentarcev v Rimu zastopstvo še dodatno postavlja pod vprašaj. Manjšina si prizadeva, da bi to vprašanje rešili z volilnim zakonom.
Tudi proces vrnitve Narodnega doma v Trstu manjšini, ki ga ureja 19. člen zakona, je šele na začetku. Predsednico Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenijo Dobrila skrbi, da se ta proces zaradi hitrega menjavanja vlad v Italiji in izteka mandata predsednikov obeh držav morda ne bo končal.
Težava je tudi vidna dvojezičnost, ki jo, kot je dejal predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj, ponekod upoštevajo drugod pa ne. Pri tem je veliko odvisno od lokalnih oblasti. Še vedno ni urejeno niti vprašanje glasbenega šolstva.
Tako Bandelj kot Dobrila sta sicer priznala, da se tudi pripadniki manjšine premalo zavedajo svojih pravic in jih ne koristijo.
