Maljevac si želi napredka na področju deinstitucionalizacije

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je danes na seji DZ izrazil upanje, da bo Slovenija tudi s pomočjo strategije za deinstitucionalizacijo v socialnem varstvu 2024-2034, ki jo je ministrstvo sprejelo sredi tega meseca, naredila pomembne premike na tem področju. Za Evropo namreč zelo zaostajamo in čas je, da jo dohitimo, je pozval.

Sprejeta strategija predstavlja izhodišče za izvedbo reforme deinstitucionalizacije, je dejal v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Milana Jakopoviča iz Levice, ki je želel izvedeti podrobnosti o strategiji in njenih pričakovanih učinkih.

“Po desetletjih poskusov razseljevanj je pomembno, da določimo konkretne ukrepe in zaveze, predvsem pa vzpostavimo skupnostne storitve in prilagodimo zakonodajo, da bo ta vzpostavitev v praksi mogoča,” je poudaril minister. Za izvedbo reforme, ki jo predvideva strategija, bodo namreč že letos začeli črpati kohezijska sredstva.

K deinstitucionalizaciji nas po njegovih navedbah zavezujejo številni evropski in mednarodni dokumenti, ki jo izpostavljajo kot enega od ključnih ciljev pri podpori ljudem z oviranostjo. Slovenija v okviru EU izstopa kot “posebej institucionalizirana država”, je opomnil. V naši državi je namreč v institucijah nastanjenih kar 11 oseb na 1000 prebivalcev, medtem ko je evropsko povprečje dve osebi na 1000 prebivalcev. “Ključ za uspešno strategijo je zagotoviti mrežo storitev v skupnosti, ki jo bomo zagotovili s preobrazbo zavodov,” je povzel.

Pri tem je poudaril, da nihče ne bo preseljen brez zagotovljene socialne in zdravstvene podpore tam, kjer živi ali bo živel. Prav tako nihče ne bo prisiljen v selitev. “Govorimo o dolgotrajnem desetletnem procesu, ki izhaja iz posameznika in upošteva individualne potrebe vsakega od njih. Gre torej predvsem za reorganizacijo dobrega dela zaposlenih v zavodih in drugačen način dela. Namesto v zavodu bo oskrba namreč zagotovljena tam, kjer posameznik živi,” je dejal.

Pri tem bodo črpali znanje obstoječih zaposlenih in računali na njihovo prilagodljivost spremenjenemu načinu dela. Tudi oni bodo namreč dejavno vključeni v proces. Kot pomembni izkušnji je omenil dva pilotna projekta, ki so ju izvedli v zadnjih letih, in sicer v Črni na Koroškem in Domu na Krasu.

Napovedal, je, da bodo v kratkem na inštitutu za socialno varstvo vzpostavili center za deinstitucionalizacijo, ki bo proces koordiniral. Verjame, da bo zaradi tega medsebojna komunikacija lažja.

Strategija predvideva, da bi se v obdobju, ki ga zajema, razselilo med 3500 in 4500 uporabnikov posebnih socialnovarstvenih zavodov, centrov za usposabljanje, delo in varstvo in varstvenodelovnih centrov.

Deinstitucionalizacija po njegovih besedah pri nas sicer ni nekaj novega, saj določeni procesi že potekajo. Med primeri je omenil Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem in Dom na Krasu. “Prehod k storitvam v skupnosti pomeni, da posameznik, ki za neodvisno življenje potrebuje podporo, te ne prejema več v instituciji, ampak v okviru spektra služb in storitev v skupnosti, ki mu podporo nudijo tam, kjer živi,” je pojasnil. Oskrba bo takšna kot zdaj, le organizirana bo drugače. Kdor potrebuje 24-urni nadzor ali oskrbo, bo to tudi imel, je dodal.