Letenje povzroča podnebne spremembe
Zadnje desetletje se je zelo uveljavilo obiskovanje evropskih mest, do katerih dostopamo z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki. Letenje se zdi udoben in hiter prevoz, če le ni predrago. Tudi podatek, da letalska panoga k onesnaženju s toplogrednimi plini prispeva skoraj štiri odstotke, nas verjetno ne bo odvrnil od navijanja za cenejše letalske prevoze. Okoljski problem še zdaleč ni zanemarljiv, saj se letalski promet izredno hitro povečuje.
Kaj bo to pomenilo za zrak, ki ga dihamo, in kaj za naš planet? Potniška letala letijo na višini od osem do trinajst tisoč metrov. Višje, kot so letala, težje se ogljikov dioksid razgradi v ozračju. Izgorevanje letalskega goriva, imenovanega kerozin, prispeva k nastanku tople grede v atmosferi. Še ena negativna posledica izpušnih letalskih plinov je zmanjševanje ozonske plasti, zaradi česar posledično narašča zemeljska temperatura. Letalstvo je v privilegiranem položaju glede na druge vrste transporta, ko gre za obdavčitev nevarnih izpustov. Po mednarodnem dogovoru so uporabniki kerozina, v nasprotju z uporabniki ostalih pogonskih goriv, oproščeni plačila nacionalnih davkov in trošarin. Velik problem pri naraščanju letalskega prometa je tudi hrup, saj je večina svetovnih letališč, športnih in helikopterskih, zgrajenih ob urbanih in gosto poseljenih mestih.
Uporabniku konkurenčni boj med letalskimi družbami odgovarja, saj cene vozovnic zato padajo. Zato pa je naloga evropskih poslancev, da se ukvarjajo z vplivi, ki jih ima letalski promet na okolje. Parlament je sprejel resolucijo, s katero predlaga sprejem »kaznovalnih« ukrepov, ki pa bi povzročili zvišanje cen vozovnic. Sprejeta resolucija predlaga uvedbo pravil o trgovanju z izpusti za letalski sektor, kar pomeni, da bi morale letalske družbe, ki bi presegle dodeljene količine, kupiti dodatna dovoljenja od tistih, ki bi ostale pod mejami.
Parlament se zavzema tudi za izboljšanje sistema upravljanja z letalskim prometom. V praksi bi to pomenilo, da bi morala letala manj čakati pred vzleti in hitreje pristati, namesto čakati v zraku. Slednje je namreč posledica prenapolnjenih letališč. Predlagano je tudi obdavčenje letalskega goriva. Ta rešitev bi bolj kot spremembo uvajala omejitev letalskega prometa, saj bi močno povečala stroške letalskim družbam, ki zato lobirajo, da bi imela odločitev parlamenta zgolj status dolgoročnih smernic. Krožijo tudi ideje, da bi bilo potrebno, podobno kot pri tobaku, za potovanja z letali uvesti opozorila o negativnih posledicah letenja za globalno segrevanje ozračja. Vprašanje je, če bi taka opozorila ljudi res prisilila v dvakratni premislek, preden bi se odločili za potovanje z letali. Kako učinkovit bi bil napis: »Letenje povzroča podnebne spremembe?« Na opozorilih naj bi se tudi natančno napisalo, koliko ogljikovega dioksida se med letom sprosti v ozračje na enega potnika.
Letalske družbe so se same lotile sprememb, ki naj bi prepričale zakonodajalce, da jim je mar za okolje. Na svoja letala nameščajo nove motorje, s katerimi lahko porabijo do 15 odstotkov manj goriva in tako tudi manj onesnažujejo. Dunajsko letališče se je zavezalo, da bo do leta 2030 postalo ogljično nevtralno. Tudi izdelovalci letal kažejo znake zavedanja, da so letala velik onesnaževalec okolja. V zadnjih letih so proizvajalci uvedli mnoge novosti, začeli so uporabljati sestavljene snovi in lažje ter učinkovitejše motorje.
Skupina angleških in ameriških znanstvenikov razvija novo obliko letala, ki naj bi manj onesnaževala okolje. Letalo SAX-40 se močno razlikuje od običajnih letal; ima posebna »spojena« krila, ki spominjajo na netopirja, je klinaste oblike in nima repa. Povzroča veliko manj hrupa kot druga sodobna letala, njegova največja prednost pa je za 35 odstotkov boljša izraba goriva. Letalo je še prototip, saj so proizvajalci pri uvajanju tovrstnih novosti zelo previdni; ti s seboj namreč prinašajo veliko tveganja in stroškov. Za zdaj zato raje prenavljajo obstoječe modele. Cilj je izboljšanje učinkovitosti letalskih motorjev, saj povprečen letalski motor za eno uro delovanja porabi 2.700 kilogramov kerozina, ob gorenju pa nastane 8.500 kilogramov ogljikovega dioksida ter še veliko drugih toplogrednih plinov.
Celotno letalsko industrijo bi morali prisiliti, da izboljša motorje tako, da bi za delovanje porabila manj kerozina in ob tem proizvedla manj škodljivih plinov. A znižanje izpustov ogljikovega dioksida letalskih motorjev ni dovolj, če bo letalski promet naraščal, kot nakazujejo trenutni trendi. V naslednjih letih pričakujejo 21-odstotno rast.
Tu je še ekonomsko-socialni problem. V zadnjih letih je vse več nizkocenovnih prevoznikov prenehalo z delovanjem. Zaostrovanje davčne politike lahko mnoge letalske družbe spravi še bolj na rob, čemur seveda sledijo odpuščanja in socialna kriza. Zato bi pričakovali skupen odziv na ravni Evropske unije. Tudi letalske družbe bi se lahko ob jasno začrtanem predlogu postopnega uvajanja davkov na ravni celotne Evrope lažje pripravile in prilagodile. Največjo oviro pa predstavljajo večji letalski proizvajalci, kot sta Airbus in Boeing, ki stalno iščejo načine, kako bi čim hitreje povrnili svoje vložke v razvoj. Rečeno po domače: okolju prijazna tehnologija je lahko hudičevo draga.
Simon Smole
