Lansko poslovanje slovenske elektroindustrije na ravni iz 2019

Kot je na dogodku, ki je v organizaciji Zbornice elektronske in elektroindustrije potekal v prostorih GZS v Ljubljani, dejal Ivanc, je bil nad podatki o poslovanju slovenske elektroindustrije v minulem letu nekoliko presenečen. Bili so namreč precej drugačni od tistih iz septembra, ko je pripravljal napovedi za ta sektor.

“Sicer so se že kazali znaki izboljšanja, ampak nihče si ni predstavljal, da bo od takrat naprej rast proizvodnje še naprej zvezna,” je pojasnil Ivanc.

Čisti prihodki od prodaje na zaposlenega so po njegovih podatkih znašali okoli 161.000 evrov, dodana vrednost na zaposlenega pa je znašala okoli 43.100 evrov, kar je največ doslej.

Kar se prihodkov tiče, so k rasti prispevali predvsem trgi izven EU. Prodaja na te trge se je povečala za 90 milijonov evrov, na trge EU se je znižala za 26 milijonov evrov, medtem ko se je na domačem trgu znižala za 100 milijonov evrov. “Torej predvsem domači trg je tisti, ki je ključno prispeval k rahlem znižanju končne prodaje,” je dejal Ivanc.

V letu 2020 se je povečalo število družb v elektroindustriji, ki trenutno šteje 1118 podjetij. Po podatkih Zbornice elektronske in elektroindustrije je bilo leta 2020 največ združb delujočih v sektorju popravila in montaže strojev.

Sektor električnih električnih naprav je v minulem letu ustvaril 66 odstotkov celotnih prihodkov, sledil je sektor računalnikov, elektronske in optične opreme, ki je ustvaril 16 odstotkov vseh prihodkov. Osem odstotkov prihodkov je ustvaril sektor popravila in montaže strojev, sedem odstotkov sektor motornih vozil in prikolic, tri odstotke pa sektor medicinske opreme.

Po številu zaposlenih so bila najbolj številčna podjetja v sektorju električnih naprav, kjer obenem prevladujejo tudi večja podjetja.

V panogi je trenutno zaposlenih 34.288 ljudi, pri čemer se je število zaposlenih lani zmanjšalo za približno šest odstotkov. Ivanc je ob tem poudaril, da gre za kombinacijo podjetij, ki so odpuščala, uporabljala ukrep skrajšanega delovnega časa oziroma pošiljala zaposlene na čakanje. Poleg tega gre za podatke Ajpesa, ki meri zaposlene po delovnih urah, je dejal.

Mesečna bruto plača na zaposlenega je v elektroindustriji lani v povprečju znašala 1769 evrov.

Slovenska elektroindustrija še naprej ostaja izvozno naravnana, pri čemer je najpomembnejši nemški trg.

Glede prvega polletja letošnjega leta je bil po podatkih Ivanca zabeležen visok porast novih naročil. Industrijska proizvodnja je bila v primerjavi z enakim obdobjem lani večja za četrtino.

V industriji trenutno sicer prevladuje dobro razpoloženje. Ivanc je ob tem za letos napovedal sedemodstotno rast prodaje, za prihodnje leto pa petodstotno. Za obe leti je napovedal tudi rast čistega dobička.

Ključni izzivi pri doseganju teh napovedi bodo predstavljale težave pri dobavljivosti surovin in polizdelkov, rast cen surovin in pomanjkanje ustreznega kadra, je še izpostavil Ivanc.

Na dogodku je Polona Domadenik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani predstavila tudi akcijski načrt za dvig produktivnosti v industriji. Tega so zastavili na podlagi primerjave z Avstrijo in Nemčijo, pri čemer so se osredotočili na tista področja, kjer Slovenija izrazito zaostaja.

Za vsako posamezno področje so predlagali po tri ukrepe in usmeritve. Na področju energetike je Domadenikova izpostavila potrebo po prenovi elektrodistribucijskega omrežja in vlaganjih v energetsko učinkovitost javnih in zasebnih stavb. Vlaganja bo potrebno usmeriti tudi v hidroelektrarne in vetrne elektrarne. Kot družba se bomo morali v Sloveniji po besedah Domadenikove tudi zediniti, ali gremo v gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško.

“Zavedati se je treba, da bo Slovenija brez jedrske energije verjetno na zelo tankem ledu,” je opozorila.

Poleg energetike akcijski načrt izpostavlja tudi potrebo po vlaganjih v cestno in železniško infrastrukturo ter raziskovalno dejavnost.