Kdo ruši naš Plac?

Pred dobrima dvema letoma se je v nekdanji zapuščeni in zanemarjeni menzi Cestnega podjetja Ljubljana zbrala samostojna civilna iniciativa, ki je ta prostor spremenila v socialni, politični ter kulturni center, imenovan Plac. To se je zgodilo na območju Stolpniške ulice v Ljubljani, ki se nahaja na severnem robu Savskega naselja in je eno redkih večjih, še nepozidanih zemljišč sorazmerno blizu središča mesta. To pomeni, da ponuja priložnost za gradnjo nove soseske s prepotrebnimi dostopnimi stanovanji. Po drugi strani pa obstaja nevarnost, da bi tu zraslo še več stanovanj, ki so za veliko večino povsem nedosegljiva, in takšnih trgovin ter gostinskih obratov, ki ne odgovarjajo na potrebe lokalnih prebivalcev. 

Aktualna vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala prvi možnosti, da bo ob ukinitvi slabe banke javni del območja prenesla na Stanovanjski sklad RS in s tem zagotovila gradnjo nujno potrebnih neprofitnih stanovanj. To obljubo je prelomila in zemljišče prenesla na Slovenski državni holding (SDH), ki zaenkrat ostaja v vlogi investitorja in želi na zemljišču graditi profitna stanovanja.

Omenjena Participativna ljubljanska avtonomna cona – PLAC je s SDH v sporu. Ta izhaja iz tožb, ki jih je prvi podedoval od Družbe za upravljanje terjatev bank. Ta nekdanja lastnica prostorov na Linhartovi cesti je proti 46 posameznikom, ki so jih na dan javnega odprtja legitimirali policisti, sprožila tožbe, za katere se zdi, da so se danes znašle na mrtvi točki. Uporabniki Placa trdijo, da so pristojne ustanove z njimi prekinile komunikacijo, zato stanje tožb ostaja neznanka.

Razlik v tem, kako SDH in civilna družba vidijo vizijo razvoja območja, je veliko. Po letu truda je ljubljanska občina civilno iniciativo, ki vključuje tudi akterje v Placu, povabila k izdelavi ene od treh variantnih rešitev prostorskega razvoja zemljišča, na osnovi katerih bodo pripravili Občinski podrobni prostorski načrt. Izhodiščne točke v pripravljalni fazi trenutno predvidevajo rušitev vseh objektov na območju, tudi Placa. Uporabniki so opozorili, da so trije meseci premalo za pripravo resnično vključujočih variantnih rešitev. Želijo si tudi, da bi vsaj ena od rešitev vključevala ohranitev Placa. Izdelane variantne rešitve bodo izdelovalci predstavili komisiji, ki bo izbrala najprimernejšo. 

V proces snovanja vizije razvoja Stolpniške ulice so se vključili raznoliki glasovi – stanovalci v Savskem naselju, obstoječi uporabniki ŠD Zarja, Športnega parka Savsko naselje in PLAC-a, otroci, mladi in starejši, iskalci stanovanj, ustvarjalci, ki nimajo primernih prostorov za delo itd. Organiziranih je bilo več delavnic, na katerih so postopoma izoblikovali zaokroženo vizijo kraja. Za reševanje stanovanjskih stisk so predvideli gradnjo novih stanovanjskih blokov. Stanovanjski objekti so zasnovani medgeneracijsko in bi ponujali dom študentom, delavcem, mladim družinam, starejšim in ljudem z ovirami. S ciljem odpravljanja brezdomstva pa bi nekaj stanovanj namenili tudi za izvajanje programa »najprej stanovanje«. PLAC bo ostal na svoji lokaciji, saj ima pomembno vlogo ne samo za sosesko, ampak za celotno mesto. V soseski pa bi v zadružnem kulturnem središču svoj prostor dobili še sodobni cirkus, ki je v Ljubljani izgubil svoje glavne vadbene prostore, in drugi ustvarjalci ter lokalni pridelovalci. Na raven soseske so v zasnovi umestili raznolike skupnostne prostore: pralnico, sosedsko menzo, kavarno in knjižnico in druge večnamenske prostore, ki spodbujajo bolj trajnostne prakse ter omogočajo druženje in medsosedsko povezovanje. Soseska je načrtovana tako, da v njej ne bi srečali osebnih motoriziranih vozil. Mobilnostna infrastruktura bi bila prilagojena pešcem, kolesarjem in ostalim trajnostnim prevoznim sredstvom. Prilagajanje na podnebne spremembe pa se v zasnovi izraža že na nivoju urbanizma, in sicer z zagotavljanjem pametne gostote ter urejanjem številnih zelenih površin in sonaravnih rešitev. Ponovno bi se uporabilo večino obstoječih objektov, novi objekti pa bi bili zgrajeni iz trajnostnih materialov, kot je les. Stavbe bi lahko vključevale tudi sistem za krožno rabo vode.

Nastanek Placa, ki deluje neprofitno in avtonomno, je po besedah njegovih uporabnikov pokazatelj kritičnega pomanjkanja prostorov, kjer udejstvovanja in druženja ne pogojuje dobiček. V prostoru so doslej izvedli več kot tisoč različnih dogodkov, od kreativno-umetniških do politično-kritičnih. Velika večina dogodkov pa je brezplačnih. 

Enačba nastale situacije je sledeča: Politične stranke so obljubile, da bodo ščitile avtonomne prostore. In kaj so koalicijske stranke glede tega naredile? Nič. SDH je lastnik parcele, kjer je Plac, lastnik SDH je država. Predstavniki te trdijo, da mora Plac obstati in da so avtonomni prostori dragoceni, SDH pa noče umakniti tožb in komunicirati z avtonomnim prostorom. V njenih prostorskih rešitvah je napovedana tudi njegova rušitev. Verjetnost, da bo izbrana prostorska rešitev civilne iniciative, je majhna. Placu in drugim ostane torej le, da nadaljujejo s svojo dejavnostjo in vztrajajo pri svojem obstoju. K temu pa morajo prispevati vsi tisti, ki jim je mar za neprofitno delovanje avtonomnih prostorov.

Simon Smole