Izteka se javna obravnava obsežne novele insolvenčnega zakona

Ministrstvo za pravosodje v okviru javne obravnave še danes pričakuje pripombe na osnutek novele insolvenčnega zakona, s katero bi upoštevalo več odločb ustavnega sodišča, predvidena pa sta med drugim nov postopek sodnega prestrukturiranja za odpravo grozeče insolventnosti in možnost revizije v postopkih zaradi insolventnosti.

Novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju z rešitvami med drugim za upoštevanje odločb ustavnega sodišča in nekaterih evropskih direktiv je bila predvidena že v mandatu prejšnje vlade, osnutek je bil v strokovnem usklajevanju lani spomladi, a nato predlog ni prišel na mizo ministrskega zbora.

Kot so STA v začetku decembra pojasnili na ministrstvu za pravosodje, so na podlagi prejetih pripomb in predlogov deležnikov insolvenčnih postopkov in širše strokovne javnosti pripravili dopolnjen in spremenjen osnutek novele, ki je od 23. novembra do danes v ponovnem medresorskem in strokovnem usklajevanju.

Osnutek se je na podlagi razprave spremenil med drugim v delu, ki se nanaša na pravila o imenovanju upraviteljev. Z omejitvijo vpliva upnikov na imenovanje upravitelja želijo zamejiti predloge upnikov za razrešitev upravitelja brez utemeljenega razloga, kar bo posledično prispevalo k zagotavljanju neodvisnosti in samostojnosti položaja upravitelja, pravijo na ministrstvu. Okrepili naj bi tudi načelo enakega obravnavanja upnikov, in sicer večji upniki predvidoma ne bodo imeli možnosti predlagati imenovanje upravitelja, ki jim je naklonjen.

Drugi sklop sprememb se nanaša na omejitev možnosti t. i. kopičenja postopkov in posledično zmanjševanje možnosti za poplačilo upnikov. V skladu z evropsko direktivo je predviden nov postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti.

Namen tega postopka bo, da se na podlagi sklenjene prisilne poravnave omogoči izvedba vseh ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki bodo odpravili vzroke, zaradi katerih bi dolžnik lahko postal insolventen. Za postopek se bodo smiselno uporabljala pravila, ki urejajo postopek prisilne poravnave.

Postopek bo lahko predlagal le dolžnik. Če bo sodišče predlog zavrnilo, ker bo ugodilo ugovoru upnikov, ker je dolžnik insolventen, ali ker bo dolžnik v poročilu o finančnem poslovanju in položaju podal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke oz. če dolžnik upniku ne bo omogočil vpogleda v dokumentacijo, bo začelo stečajni postopek.

Novela bo predvidoma tudi podrobneje urejala obveznosti poslovodstva in drugih organov družbe ob nastopu grozeče insolventnosti, in sicer bodo morali nenehno spremljati dogajanje, ki bi lahko ogrozilo nadaljnji obstoj družbe, ter po potrebi sprejeti ustrezne protiukrepe in nemudoma poročati organom nadzora.

Po novem tako postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti kot tudi postopek prisilne poravnave ne bosta imela več vpliva na sodne izvršbe, ki jih sprožijo delavci zoper svoje delodajalce. Spreminjajo se pravila, ki določajo, da lahko delavci podajo ugovor v času postopka prestrukturiranja oziroma to obveznost nadzoruje upravitelj, če dolžnik delavcem ne izplačuje plače, pri čemer znesek ni več omejen na višino minimalne plače. Položaj delavcev kot imetnikov prednostnih terjatev bo v stečajem postopku dodatno okrepljen tudi z možnostjo vključitve njihovega predstavnika v upniški odbor, v gradivu pojasnjuje ministrstvo.

Poenostavljena prisilna poravnava se bo glede na osnutek po novem imenovala prisilna poravnava za malo gospodarstvo, postopek pa se bo nekoliko spremenil. Dovoljena bo za mikro družbe in podjetnike, katerih višina vseh obveznosti, na katere bi učinkoval postopek, ne bo presegla 700.000 evrov.

Predlogu za začetek postopka enako kot sedaj ne bo treba predložiti poročila revizorja in tudi ne poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, bo pa lahko sodišče na predlog upnika dolžniku naložilo, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika pregleda revizor in da se izdela poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja.

Ostala pravila bodo enaka kot za redno prisilno poravnavo – vključno s postavitvijo upravitelja (česar veljavna pravila za poenostavljeno prisilno poravnavo ne predvidevajo), ki bo nadziral poslovanje dolžnika in preveril obstoj prijavljenih terjatev. Ne bo pa mogla prisilna poravnava za malo gospodarstvo učinkovati na terjatve za plačilo davkov.

Novela bo glede na osnutek tudi omogočila revizijo v postopkih zaradi insolventnosti. Po veljavnem zakonu je v teh postopkih ni mogoče vložiti, je bilo pa pri delu gospodarskega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani, ki je izključno pristojno za odločanje o pritožbah v postopkih zaradi insolventnosti, ugotovljeno, da ta ureditev ni več ustrezna, pravi ministrstvo in dodaja, da je glede na spremembe zakona o pravdnem postopku mogoče revizijo vložiti, če jo dopusti vrhovno sodišče, tako da bi bilo zato treba dovoliti revizijo tudi v postopkih zaradi insolventnosti.

Z novelo nameravajo upoštevati šest odločb ustavnega sodišča, in sicer dve iz leta 2016, po eno iz let 2018 in 2019 ter dve iz leta 2020. Odločbe se nanašajo na objavo sklepa o začetku stečajnega postopka, postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi, ker družba ne posluje na naslovu, vpisanem v sodnem registru, poziv upnikom k vplačilu novih delnic ob ukrepu finančnega prestrukturiranja s povečanjem osnovnega kapitala v prisilni poravnavi, opredelitev izločitvene pravice, odlog izvršbe, odpust obveznosti, če dolžnik ne sodeluje s sodiščem in upraviteljem, ter na možnost pritožbe dolžnika na predlog za začetek prisilne poravnave, ki ga vložijo upniki.

Stečajni upravitelji bodo morali glede na osnutek v okviru priprav na prodajo premoženja stečajnega dolžnika to premoženje vpisati v spletni iskalnik prodaj v stečajnem postopku, ki ga bo vzpostavilo Vrhovno sodišče RS. Novela bo predvidoma med načine prodaje premoženja uvrstila tudi spletno javno dražbo.