Golob: Do miru v Ukrajini je mogoče priti samo prek neposrednih pogovorov voditeljev (dopolnjeno)

Do miru v Ukrajini je mogoče priti samo prek neposrednih pogovorov voditeljev, je danes ob robu vrha Evropske politične skupnosti (EPS) v Tirani povedal premier Robert Golob. Ob robu je z več kolegi govoril tudi o zviševanju izdatkov za varnost in obrambo.

“Slovenija zagovarja takojšnje premirje na obeh velikih kriznih žariščih, tako v Ukrajini kot v Gazi oziroma na Zahodnem bregu. In verjamem, da lahko do miru pridemo samo prek neposrednih pogovorov voditeljev,” je v odgovoru na vprašanje o današnjih pogovorih ruske in ukrajinske delegacije v turškem Istanbulu povedal Golob.

Ti prvi neposredni pogovori med stranema po treh letih, na katerih ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin nista sodelovala, po premierjevem mnenju predstavljajo manjši napredek.

“Napredek je, se pa ne moremo s tem zadovoljiti. Še naprej bomo morali izvajati pritisk na najvišje predstavnike vseh svetovnih velesil,” je poudaril.

V Istanbulu so danes potekala prva neposredna pogajanja med ukrajinsko in rusko delegacijo po letu 2022. Pogajalci so sporočili, da so se dogovorili o izmenjavi vojnih ujetnikov ter da so razpravljali o prekinitvi ognja in morebitnem srečanju predsednikov držav.

Prizadevanja za mir v Ukrajini so bila ena osrednjih tem današnjega šestega vrha Evropske politične skupnosti v Albaniji, na katerem so govorili še o gospodarski konkurenčnosti, migracijah, mobilnosti in mladih.

Golob je skupaj s črnogorskim predsednikom Jakovom Milatovićem vodil eno od okroglih miz o krepitvi evropske konkurenčnosti in varnosti prek inovacij in odpornosti.

“Govorili smo o konkurenčnosti, kjer je skupen zaključek ta, da se mora Evropa ustrezno odzvati z več povezanosti in odprtosti. Tako bo lahko izpolnila osnovni cilj – da bo ostala kontinent socialne blaginje in konkurenčnega gospodarstva, ki sta med seboj ključno povezana,” so premierjeve besede navedli v njegovem kabinetu.

Kot je še povedal v izjavi ob robu srečanja, pa je treba z gospodarsko konkurenčnostjo povezati tudi izdatke za obrambo, varnost in odpornost, ki jih večina evropskih držav povečuje.

“Enostavno si ne moremo privoščiti pet odstotkov (bruto domačega proizvoda) izdatkov in ostati konkurenčni,” je Golob povzel eno od sporočil okrogle mize.

O zviševanju obrambnih izdatkov držav članic Nata, kar bo osrednja tema junijskega vrha zavezništva v Haagu, je sicer ob robu govoril z več kolegi.

Kot je dejal, so se strinjali, da ni težava v številki, ampak predvsem v metodologiji. S kolegi iz podobno mislečih držav so se dogovorili, da bodo v prihodnjih tednih izvedli vrsto posvetovanj, na katerih bodo skušali priti do enotne metodologije, ki jo bodo nato predstavili zavezništvu in generalnemu sekretarju Nata Marku Rutteju.

Vse več evropskih držav sicer podpira stališče ZDA, da bo treba izdatke zvišati na pet odstotkov bruto domačega proizvoda.