Fajon upa na preboj v pogovorih med Rusijo in Ukrajino
Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila upanje, da bodo rusko-ukrajinski pogovori, ki naj bi se danes začeli v Istanbulu, prinesli preboj. Glede zviševanja izdatkov za obrambo pa je ob robu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Nata povedala, da se Slovenija zaveda svoje odgovornosti, a se obenem ne odpoveduje mirovniški zunanji politiki.
Fajon je ob prihodu na zasedanje v turški Antalyi izrazila upanje, da se bodo pogajanja, ki se v Istanbulu začenjajo brez ruskega predsednika Vladimirja Putina, odvila v pozitivno smer. “Vsi si tega želimo in da bo to nek nov preboj,” je poudarila.
Dodala je, da je tudi Slovenija pripravljena gostiti pogovore med Moskvo in Kijevom, če bodo v nadaljevanju morda potekali na ministrski ravni.
Zunanja ministrica pričakuje, da bodo s kolegi iz drugih držav članic Nata v Antalyi razpravljali tudi o tem, kako Ukrajini še naprej stati ob strani v njeni obrambi pred rusko agresijo, predvsem pa v prizadevanjih za brezpogojno premirje in začetek mirovnih pogajanj.
Osrednja tema neformalnega zasedanja, ki je namenjeno pripravam na junijski vrh zavezništva v Haagu, bo sicer zviševanje proračunskih izdatkov držav članic za obrambo.
Fajon bo na zasedanju sporočila, da se Slovenija zaveda svoje odgovornosti. “Na drugi strani pa se nikakor ne odpovedujemo temu, kar je vodilo slovenske politike v svetu, ki je močno prepleten s konflikti. To je mirovniška politika,” je poudarila.
Dodala je, da je bila Slovenija zaradi nedavne napovedi zvišanja izdatkov za obrambo že na sredini večerji v okviru zasedanja deležna pozitivih besed s strani generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja. Vlada je pretekli teden napovedala, da bo Slovenija obrambne izdatke še letos zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2030 pa na tri.
ZDA sicer pozivajo, da bi se morale članice Nata zavezati k zvišanju izdatkov na pet odstotkov BDP. Rutte po neuradnih informacijah predlaga, da se članice Nata zavežejo porabi v vojaške namene v višini 3,5 odstotka BDP, še 1,5 odstotka pa bi namenile zadevam na širšem področju varnosti.
