EU s prvo zadolžitvijo za 20 milijard evrov za financiranje okrevanja po covidu-19
Evropska komisija je danes izdala desetletno obveznico za 20 milijard evrov in tako začela zadolževanje na finančnih trgih za financiranje gospodarskega okrevanja po covidu-19. Do konca leta se pričakuje zadolžitev za 100 milijard evrov, s čimer naj bi zagotovili vse v tem času načrtovane finančne potrebe članic EU.
To je mejnik pri uresničevanju načrtov za okrevanje, je poudarila predsednica komisije Ursula von der Leyen. To je največja institucionalna zadolžitev doslej. Povpraševanje za obveznico, ki jo bo treba odplačati do 4. julija 2031, je sedemkrat preseglo ponudbo, zanimanje je izrazil širok krog vlagateljev, je povedala.
Von der Leynova je ponovila, da bo v prihodnjih dneh obiskala Portugalsko, Španijo, Grčijo, Dansko in Luksemburg, kjer bo predstavila ocene nacionalnih načrtov za okrevanje. Ob tem je napovedala, da bo v prihodnjih tednih obiskala še več članic.
Omenjena peterica lahko torej prva pričakuje pozitivne ocene, a komisija odločitev očitno še ni sprejela, je nakazal komisar za proračun Johannes Hahn, ki je po obvestilu von der Leynove o zadolžitvi odgovarjal na novinarska vprašanja.
Po pozitivni oceni komisije morajo nacionalni načrt potrditi še članice EU, ki imajo mesec dni časa, da to storijo. Prve načrte naj bi finančni ministri EU potrdili sredi julija in v juliju naj bi članice tudi dobile prva sredstva. Predvideno je 13-odstotno predfinanciranje.
Več kot polovica vlagateljev prihaja iz unije, znaten delež pa tudi iz Azije in iz Amerik. Okoli deset odstotkov jih je iz Azije, pri čemer je po Hahnovih navedbah precejšen delež iz Kitajske. Komisar je med vlagatelji naštel centralne banke ter pokojninske in zavarovalniške sklade.
V skladu z načrtom financiranja okrevanja po pandemiji covida-19 se bo komisija do konca leta 2026 zadolžila za okoli 800 milijard evrov. V povprečju je predvideno zadolževanje za približno 150 milijard evrov na leto. Ves dolg naj bi unija odplačala do leta 2058.
Komisija pri tem komunicira v tekočih cenah, zato omenja znesek 800 milijard evrov. Sicer je v okviru pogajanj o svežnju za okrevanje komunicirala o znesku 750 milijard evrov v stalnih cenah iz leta 2018. Tekoče cene vključujejo učinke inflacije in so tako običajno višje.
