V zadnjem letu so domovi za starejše beležili zmanjšanje števila prostih postelj, trenutno je prostih okoli 200. Sprejemi tečejo po posebnem protokolu, trenutno pa tudi v domovih narašča število koronavirusnih okužb. Ob kadrovski krizi jim ponekod grozi, da bodo morali zmanjšati nastanitvene zmogljivosti. Medtem jim vlada nalaga nove naloge.
“Zelo so nas negativno presenetile določbe v aneksu številka 1 k splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2021, s katerim je vlada na predlog ministrstva za zdravje lani decembra brez soglasja partnerjev uvedla spremljanje kazalnikov kakovosti zdravstvene obravnave v socialnovarstvenih zavodih,” je za STA izpostavil sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik.
Na skupnosti sicer vseskozi podpirajo prizadevanja za spremljanje kazalnikov v vseh zavodih, vendar poudarjajo, da je za to treba najprej zagotoviti tudi ustrezne pogoje in vire, tako kadrovske kot tudi tehnične in finančne, je opozoril.
“Socialnovarstveni zavodi že spremljajo posamezne kazalnike kakovosti, saj se vsi zavedajo, da so ti nujni za zmanjševanje tveganj ter stalno izboljševanje kakovosti in varnosti storitev. A ministrstvo z določbami v aneksu številka 1 ni zgolj uvedlo kazalnikov kakovosti in varnosti obravnave, temveč je zavodom z novim letom naložilo tudi nove naloge, povezane s pogostim zbiranjem, poročanjem in objavljanjem številnih podatkov, in to v obdobju, ko se soočajo z močno povečanim obsegom dela zaradi epidemije in akutno kadrovsko krizo,” je opozoril Sahernik.
Na ministrstvu za zdravje očitek o dodatni administrativni obremenitvi ocenjujejo kot popolnoma neutemeljen. Kot so zapisali v odzivu za STA, to “vzbuja resen dvom o odnosu omenjenega interesnega združenja do kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave in razvoja na tem področju”.
Navedli so, da jim je lani po več desetletni odsotnosti sistemske ureditve tega področja s skupnimi močmi, tudi s sodelovanjem mnogih socialnovarstvenih zavodov, uspelo na nacionalni ravni narediti prve korake spremljanja kakovosti zdravstvene obravnave v socialnovarstvenih zavodih.
“Pri načrtovanju modela smo vseskozi sledili tudi temu, da model temelji na zbiranju in obdelavi podatkov, ki jih socialnovarstveni zavodi že zbirajo in obdelujejo,” so zapisali na ministrstvu. Kot so dodali, vzpostavljen model kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave tako omogoča ne le izboljševanja procesov pri vsakem posameznem izvajalcu, ampak tudi prepoznavanje morebitnih sistemskih pomanjkljivosti, pa tudi izmenjavo dobrih praks. Zahtevo skupnosti socialnih zavodov so označili kot zaskrbljujočo, saj da poraja dvom v izvajanje vsebin, ki naj bi se že izvajale, “s postavitvijo nacionalnega modela pa zgolj povezovale v enoten sistem spremljanja in poročanja”.
Skupnost socialnih zavodov: Zaradi kadrovske krize nevarnost zapiranja oddelkov
V domovih za starejše se medtem še vedno borijo s kadrovsko stisko. Kot je opozoril Sahernik, že v razmerah brez potrjenih okužb z novim koronavirusom domovi nimajo dovolj delavcev za izvajanje osnovnih dnevnih storitev za stanovalce. Zaradi akutne kadrovske krize obstaja nevarnost, da bo treba zmanjšati nastanitvene zmogljivosti z zapiranjem oddelkov in bivalnih enot. Ob večjem kadrovskem izpadu zaradi okužb in karanten so potrebne zunanje kadrovske okrepitve, a za to nimajo sistemske rešitve, je dodal.
Ob pojavu okužb morajo zdaj domovi poseči po različnih ukrepih, kot so reorganizacija dela, vključno s prehodom na 12-urni delovnik, omejitev dopustov in vključevanje zaposlenih iz skupnih služb, fizioterapije in delovne terapije v zagotavljanje nujnih storitev za stanovalce. Ponekod so jim na pomoč priskočili tudi prostovoljci, študenti in upokojeni nekdanji sodelavci.
Po oceni socialne stroke bi v domovih že sicer potrebovali za 25 odstotkov več kadra socialne stroke, še več, kot ga imajo zdaj, bi potrebovali zdravstvenega kadra, je povedal Sahernik. Ob tem opozarja še, da bo v prihodnjih letih kadrovske razmere v domovih za starejše dodatno zaostril občuten val upokojitev.
Prejšnji teden potrjenih 723 novih okužb med stanovalci in 514 med zaposlenimi
Tudi v domovih za starejše in posebnih zavodih v zadnjem obdobju opažajo rast števila okuženih z novim koronavirusom. V tednu od 17. do 23. januarja je bilo potrjenih 723 novih okužb med stanovalci (v tednu prej 342) in 514 med zaposlenimi (v tednu prej 253), preverjajo pa še podatke za dodatnih 21 primerov med oskrbovanci.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je sicer cepljenih približno 93 odstotkov stanovalcev domov za starejše, od tega skoraj polovica tudi s poživitvenim odmerkom. Pri zaposlenih je ocenjen odstotek precepljenosti približno 70 odstotkov.
Domovi trenutno nove stanovalce, ki so že preboleli covid-19 ali so cepljeni, ob sprejemu namestijo v želeno sobo. Če bodoči stanovalec ni cepljen ali covida-19 ni prebolel, pa opravijo hitri test. V primeru negativnega izvida testa in če stanovalec ni bil v visoko tveganem stiku, ga sprejmejo v želeno sobo, če pa je bil v visoko tveganem stiku, ga najprej namestijo v sivo cono in ostane v sivi coni do drugega negativnega brisa, ki se izvede sedem dni po sprejemu, je pojasnil Sahernik.
V prvem trimesečju lani prostih do 1800 postelj, danes nekaj več kot 200
Trenutna zmogljivost domov za starejše v javni mreži je 19.729 postelj, od tega jih je bilo 19. januarja po podatkih skupnosti prostih 221, del zmogljivosti je pripravljenih tudi za sivo cono. V domovih so lani zaznali postopno zmanjševanje števila prostih postelj. Če je bilo v prvem trimesečju lani nezasedenih tudi do 1800 postelj, se je to število do danes zmanjšalo na malo več kot 200. Najdaljše čakalne dobe so za sprejem v enoposteljno sobo ali sobo na varovani bivalni enoti za osebe z demenco.
