Če gaga kot raca, če hodi kot raca, potem je verjetno …

Po središču Ljubljane zadnjih nekaj tednov ponovno razsaja skupina zamaskiranih neonacistov, ki so se tokrat poimenovali SOS (Slovenska obrambna straža). Pred tem so razgrajali pod drugimi imeni. Pred leti so tako denimo vzniknili tako imenovani Rumeni jopiči, ki so bili vse kaj drugega kot njihovi, z istim imenom predhodno poimenovani francoski protestniki. 

Večja skupina neonacistov se je sredi belega dne sprehodila po centru glavnega mesta in se ustavila pred Prešernovim spomenikom, pred katerim so vzklikali protimigrantska gesla in prižigali bakle. V rokah so držali veliko plahto, na kateri je bil simbol smrtne glave (tako imenovani Totenkopf), ki je bil med letoma 1934 in 1945 uradni znak enote nacistične SS (SS-Totenkopfverbände), ki je bila zadolžena za upravljanje nacističnih koncentracijskih taborišč. Tednik Mladina je pred časom razkrinkal pripadnike te in podobnih skupin in izpostavil tudi njihove nacionalistične tetovaže in delovanje na družbenih omrežjih, na katerih veliko njihovih objav vsebuje nacistično ikonografijo. Po dogodku v centru Ljubljane se je pojavila poslanska pobuda, naj se ministrstvo za pravosodje loti posodobitve kazenskega zakonika, da bi jasno opredelili uporabo nacifašističnih simbolov kot kaznivo dejanje.

Da bi lažje prepoznali in razumeli razne označbe in simbole nacifašizma, v nadaljevanju sledi nujno neizčrpen pregled najljubših nacionalističnih simbolov slovenskih neonacistov. 

Mnogi pristni neonacisti ponosno nosijo poganske simbole, kot je kolovrat, pri čemer gre za nadomestek kljukastega križa, imenovan tudi slovanska svastika. Pred leti je bil nogometni klub Olimpija kaznovan, ker so njeni navijači izobesili slovensko zastavo s kolovratom v sredini. Ta simbol je »s strani Uefe in organizacije Fare (Football Against Racism in Europe) opredeljen kot eden izmed glavnih neonacističnih in rasističnih simbolov«. Slovansko svastiko so sicer posvojili tudi v skupini Radikalna Ljubljana, ki se označuje za »urbano nacionalistično skupino« in se zavzema za »slovanski rod, svobodo in stare vrednote« ter »proti zahodni degeneraciji, ameriškemu imperializmu in kulturnemu marksizmu«.

Kar nekaj pripadnikov Rumenih jopičev in posledično SOS ima na telesih ponosno zapisano število 88, pri čemer gre za simbol, ki se na naša na osmo črko abecede, torej »H«. 88 torej pomeni HH, kar je oznaka za vzklik: »Heil Hitler!« in je število, ki ga neonacisti pogosto uporabljajo in častijo. Neonacistom je ljubih še nekaj številk: 28 predstavlja šifro mreže obritoglavcev »Kri in čast«. Številka 14 predstavlja zloglasnih »14 besed«, ki jih je zapisal neonacist David Lane »We must secure the existence of our people and a future for white children«, kar v prevodu pomeni: »Zagotoviti moramo preživetje naših ljudi in prihodnost za bele otroke«. Osemnajstica predstavlja prvo in osmo črko abecede (A, H – Adolf Hitler). Najdemo ga v imenu mednarodne neonacistične mreže »Boj 18«. Na nogometnih tekmah in zborovanjih desnih skrajnežev pa je popularno obeležje keltski križ, splošno znan simbol »bele nadvlade«. Zgodovinsko gledano gre za simbol Reichsarbeitsdienst, glavne paravojaške organizacije, ustanovljene v nacistični Nemčiji, ki je imela za nalogo militarizacijo delovne sile in njeno indoktrinacijo z nacistično ideologijo. 

Še eden bolj pogostih simbolov je črno sonce, ki je videti kot svastika z dvanajstimi kraki ali kot kolo, sestavljeno iz dvanajstih run, imenovanih sig. Gre za nordijsko-poganski simbol, ki je pogosto alternativa svastiki in ga je uporabljal SS (nacistični »jurišni oddelek«). Brenton Harrison Tarrant, avstralski strelec, odgovoren za napade na dve mošeji na Novi Zelandiji, je na Twitterju objavil slike strelnega orožja, na katerem je bil simbol črnega sonca. Na internetu je Tarrant objavil tudi svoj manifest z naslovom: »Velika zamenjava«, v katerem je moč najti tudi simbol številke 14 ali »14 besed«, ki jih je za slogan neonacistov skoval že omenjeni David Lane.

Skrajno desničarske skupine pri nas in po svetu se v zadnjem času trudijo, da bi svoje povezave z nacistično ideologijo vsaj malo zakrile, čeprav jim to ne uspeva najbolje. V nasprotju s Slovenijo se v Italiji in Nemčiji bojijo zapornih in finančnih kazni. Nogometni navijači prednjačijo v »inovativnosti«. Ena od skupin je na navijaški zastavi ustvarila pravi rebus. Poleg fotografije, ki prikazuje Adolfa Hitlerja med prvo svetovno vojno, stoji besedilo, ki pravi: »Če bi bil 36:2 [=18, torej črki A. H. – Adolf Hitler] živ, vaša ekipa ne obstajala.«

V skupini SOS so svojo preveliko privrženost neonacizmu opazili prepozno in jo sami tudi komentirali z besedami: »S totenkopfom smo se malo zajebali.« »Pogumni« neonacisti se bojijo, da bi jih povezali z nacistično ideologijo. Verjetno zato, ker so v navezi s stranko SDS, ta pa se komaj še pretvarja, da gre za stranko, ki igra po pravilih demokracije. 

Slovenska zakonodaja je pomanjkljiva, nacističnih simbolov ne prepoveduje, prav tako nimamo zakona, ki bi izrecno prepovedoval nošenje nacističnih ali fašističnih simbolov in gesel. Občutljivost slovenskega prostora, kjer sta bila fašizem in nacizem še posebej kruta, bi morala biti še toliko večja, tako pa se mladi neonacisti brez težav sprehajajo po glavnem mestu, policija pa pravi, da gre za svobodno izražanje prepričanja, pa čeprav nacističnega.

Simon Smole