Brodnjak za Sobotno prilogo: Odlogi posojil ne bi smeli veljati za problematične
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak še posebej v proizvodnem in izvozno usmerjenem delu gospodarstva že opaža okrevanje po epidemiji. Kritičen pa je do pogojev pri odobravanju odlogov odplačevanja posojil, predvsem tistim, ki jim je bilo poslovanje prepovedano. Ti odlogi ne bi smeli veljati za problematične, je dejal v pogovoru za Sobotno prilogo.
“Naročila so, smo pred resnim investicijskim ciklom in banke smo na to pripravljene. S svojimi likvidnostnimi rezervami in kapitalom lahko ta odboj podpremo,” je zagotovil Brodnjak. Okrevanje sicer ni enakomerno, nekatere panoge so deležne velike rasti, druge pa bodo potrebovale kar nekaj let, da si opomorejo. Sam računa, da se bomo na ravni celotnega gospodarstva v Sloveniji na predkrizno raven vrnili že v prvem četrtletju prihodnjega leta.
Kritičen je do strogih pravil Banke Slovenije glede potrošniškega kreditiranja: “Prihaja do izrazitega razslojevanja v družbi.” Tisti, ki je kreditno sposoben, lahko dostopa do zgodovinsko najcenejšega denarja in naložbeno kupuje drugo ali tretjo nepremičnino, tisti, ki res potrebuje podporo, pa je v bančnem sistemu ne more dobiti, je pojasnil in ocenil, da gre za nesorazmeren, diskriminatoren in strokovno neutemeljen ukrep.
Opozoril je tudi na kreditiranje gospodarskih družb, tudi malih podjetnikov, ki jim je bila dejavnost z enostranskimi dekreti dalj časa prepovedana. Kot je dejal, Banka Slovenije odlogov odplačevanja posojil ne bi smela označiti za problematične. “Če smo nekomu dejavnost prepovedali, mu zdaj ni treba še dodatno primazati klofute s statusom slabega dolžnika,” je dejal.
Brodnjaku se zdi zanimivo, da v nedavno ustanovljeni svet za digitalizacijo ni bil imenovan nihče iz finančnega sektorja, torej iz bank ali zavarovalnic – dejavnosti, ki se res pospešeno digitalizira. Ob tem je ugotovil, da so banke stigmatizirane še iz prejšnje krize, a sam meni, da je napočil čas, da razumemo, da lahko kljub vsemu prispevamo k trajnostnemu razvoju družbe. “Moj prvi cilj pa je vrnitev prejete državne pomoči,” je dejal.
Da madžarska banka OTP prevzema NKBM in s tem postaja največja banka po tržnem deležu v Sloveniji, se mu zdi dobrodošla poteza. Konsolidacija sektorja se mu namreč zdi nujna. “Vlagali bodo v digitalizacijo, izobraževanje in skupaj bomo ustvarjali boljše razmere za naše stranke. Na drugi strani bi lahko s skupnimi platformami nižali stroške,” pričakuje.
Glede NLB je povedal, da je stanje v banki zelo dobro in trendi v poslovanju so zelo spodbudni. Obuja se povpraševanje po investicijskih posojilih gospodarstvu, priče so večjemu povpraševanju po stanovanjskih nepremičninah in alternativnih naložbenih storitvah, kot so vzajemni skladi, zavarovalne police, je povedal. Dodal je, da se mu zdi stavba NLB na Trgu republike v Ljubljani bolj primerna za sedež vlade kot pa banke.
