Analitika: Napovedi o umiku Janše s čela SDS jemati z rezervo, Mesec s ponudbo za odstop od vodenja Levice po zaupnico (tema)

Znotrajstrankarska dinamika zadnje tedne sproža ugibanja o morebitnih spremembah. Napoved Janeza Janše, da ne bo več kandidiral za prvaka SDS, je treba sicer jemati z rezervo, menita analitika Aljaž Pengov Bitenc in Luka Lisjak Gabrijelčič. V ponudbi koordinatorja Levice Luke Mesca, da stranke ne bi več vodil, pa vidita tudi iskanje zaupnice.

V sredo je namreč na političnem parketu odmevala novica, da je predsednik SDS Janša na sestanku poslanske skupine konec novembra po porazih SDS na referendumskem glasovanju dejal, da na prihodnjem kongresu čez dve leti, torej pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, ne bo več kandidiral za predsednika stranke. Po poročanju spletnega portala N1, se je ob tem obrnil k Anžetu Logarju in ga pozval, da se bo moral odločiti, kakšna bo njegova nadaljnja politična pot oziroma ali bi prevzel vodenje SDS.

Politolog in komentator Pengov Bitenc pojasnjuje, da se je že večkrat zgodilo, da je prvak SDS po seriji večjih političnih porazov dal svoj položaj “na razpolago”, predvidljiv učinek tega pa je bil strnitev vrst in v kali zatreti kakršnokoli notranjo opozicijo. “To seveda ne pomeni, da mogoče tokrat ni mislil resno, a od takrat je že preteklo sedem mesecev,” opozarja.

Kot poudarja politični analitik Lisjak Gabrijelčič, pa je jasno, da tudi pri vprašanju svojega nasledstva tempo in pogoje diktira prvak SDS sam.

Sta pa analitika enotna, da bo umik Janše z vrha SDS, ko bo do njega dejansko prišlo, prinesel globoke spremembe na slovenskem političnem parketu. Lisjak Gabrijelčič ob tem opozarja, da če dejansko obstaja možnost, da Janša na kongresu stranke čez dve leti ne bo znova kandidiral za mesto predsednika, bo njegov naslednik stranko težko držal skupaj. Pot stranke iz poraza v poraz je namreč nekaj, kar se dopušča zgolj specifičnim političnim likom, pojasnjuje.

Pengov Bitenc pa meni, da SDS po Janezu Janši ni. “Vsakršna organizacija, ki jo je nekdo vodil desetletja, je slabo pripravljena na kakršenkoli prehod,” pojasnjuje. Osnovna valuta v takih primerih je namreč lojalnost, pri čemer pa je težko vzgojiti svojega naslednika. “V trenutku, ko ga začneš vzgajati, stranki daš alternativno, tvoja celotna vladavina pa je utemeljena v tem, da alternative tebi ni,” poudarja.

Obenem izpostavlja možnost, da Janša in Logar delujeta usklajeno. Janševo napoved o umiku bi tako lahko resno jemali pod pogojem, da bi obstajal scenarij, kako celotno stranko preoblikovati v nekaj drugega, meni.

Pri tem po besedah Lisjaka Gabrijelčiča sicer v zraku ostaja vprašanje, ali Logar zaupa, da lahko predsednik SDS pripravi podlago za svoje nasledstvo. Logarjeve poteze v zadnjih mesecih namreč kažejo, da ne stavi vsega na to, da bo Janšev naslednik, temveč postavlja podlage tudi za morebitno drugačno pot, ugotavlja. Če bi tako SDS po sestopu Janše imela močno alternativo, denimo v obliki Logarjeve stranke, bi začela razpadati, ocenjuje. “Mogoče bi bilo tudi prav, da bi razpadla na eno bolj mirno krilo, ki bi se pridružilo Logarju in drug del, ki bi ostal radikaliziran in bi užival podporo tistih, ki zagovarjajo politiko, v katero je Janez Janša v zadnjih letih preusmeril SDS,” dodaja.

Pengov Bitenc: Kordiš potrebna protiutež, ne pa tudi gonilo stranke

Prah na političnem parketu pa v tem tednu dviguje možnost menjave na čelu še ene od parlamentarnih strank, Levice.

A Mesec se tako predvsem k stranki obrača po zaupnico, ocenjujeta analitika. Kot dodaja Lisjak Gabrijelčič, je prednost Mesca v tem, da o sebi ne razmišlja izključno kot politiku, zaveda se, da je v odnosu s stranko močnejši partner, zato lahko grozi s svojim odstopom in mu ni problem hoditi po zaupnico v stranko.

Pengov Bitenc v odločitvi Mesca vidi tudi poskus strnitve vrst. Večini v stranki je po njegovem mnenju tudi jasno, da poslanca Miho Kordiša, ki predstavlja notranjo opozicijo, potrebujejo kot protiutež, ne more pa biti gonilo stranke. “Sploh kar se tiče prepoznavnosti v širši populaciji, je Luka Mesec tisti, ki Levico dela sprejemljivo,” poudarja. “Zelo jasno se je pokazalo, kolikšna je volilna teža politike, ki jo predstavlja Miha Kordiš in ta je znatno pod štirimi odstotki, potrebnimi za vstop v parlament,” k temu dodaja Lisjak Gabrijelčič ob spominu na Kordiševo kandidaturo za predsednika republike.

Možnosti izstopa Levice iz vlade analitika trenutno ne vidita. Za morebitno novo vodstvo bi bilo sicer veliko težje ostati v vladi, a bi izstop bolj škodil stranki kot sami vladi, opozarja Lisjak Gabrijelčič. S slednjim se strinja tudi Pengov Bitenc, ki poudarja, da bi novi vodja stranke tudi hitro ugotovil, kakšna je razlika med biti v vladi in biti v opoziciji, hkrati pa bi ga celotni levoliberalni pol opomnil na vlogo Levice pri padcu vlade Marjana Šarca.

V primeru izstopa Levice iz vlade lahko sicer Gibanje Svoboda vlada tudi v sodelovanju zgolj z eno koalicijsko partnerico, in sicer SD, menita analitika. Po besedah Lisjaka Gabrijelčiča pa je v interesu mnogih, da se do naslednjih parlamentarnih volitev postavijo podlage za povrnitev v politiko mešanih koalicij, kot je bila mogoča v času Janeza Drnovška.

Ob večkratnih ugibanjih, ali je že v tem mandatu mogoč vstop NSi v aktualno levosredinsko vlado Roberta Goloba, so sicer danes v NSi znova zatrdili, da o vstopu v vlado v tem trenutku ne razmišljajo, dogajanje v Levici kot tudi v koaliciji pa pozorno spremljajo.

Lisjak Gabrijelčič: V SD kritike ne bodo potihnile

Pestro notranje politično dogajanje sicer v zadnjih tednih spremlja tudi preostali stranki koalicije SD in Gibanje Svoboda.

V SD so se ob 30. obletnici stranke vrstili različni pogledi na njeno prihodnost, šef poslancev Jani Prednik, ki je aktualno predsednico Tanjo Fajon v preteklosti že izzval za stolček na čelu stranke, je bil oster z besedami, da je stranka izgubila “vonj, okus in barvo”. Fajon si je sicer z izvolitvijo Slovenije Varnostni svet Združenih narodov v začetku junija kupila nekaj političnega miru, ocenjuje Pengov Bitenc. SD je namreč po njegovih besedah stranka, kjer tovrstni uspehi še vedno štejejo.

Kljub temu, da si je zunanja ministrica in podpredsednica vlade tako okrepila svoj ugled, pa tudi v prihodnosti ne bodo potihnili očitki, da se preveč posveča zunanji politiki in premalo stranki, meni Lisjak Gabrijelčič. Pengov Bitenc ob nedavnem diplomatskem uspehu vidi tudi povečanje možnosti Fajon za komisarsko mesto po evropski volitvah prihodnje leto. “To bi pa avtomatično pomenilo menjavo na čelu stranke in rešilo ‘problem’ Prednika in somišljenikov,” je pristavil.

Vse glasnejše so v zadnjih tednih tudi govorice tudi o nezadovoljstvu dela članstva, tudi poslancev največje vladne stranke Gibanje Svoboda, ki pa vsaj za zdaj navzven deluje enotno.

Po določenih trenjih je v stranki za zdaj prišlo do vsaj začasne konsolidacije, je pa gotovo, da ta ne bo trajala dolgo in se bodo trenja nadaljevala, tudi zaradi same številčnosti poslanske skupine, ocenjuje Lisjak Gabrijelčič. Zato bo vprašanje, kako bo stranka usklajevala notranjo dinamiko, pri čemer Lisjak Gabrijelčič opominja na nekdanjo LDS, za katero se je vedno zdelo, da je na robu razpada, a je znala upravljati svojo notranjo raznolikost.

Pengov Bitenc med tem vzporednice vidi s SMC, stranko nekdanjega premierja Mira Cerarja, pri kateri ni bilo “točke preloma, ampak od določene točke konstantna erozija”. “In to se bo zgodilo tudi Gibanju Svoboda, če predsednik stranke ne misli vendarle udariti po mizi,” je prepričan.