Slovenija lahko postane vodilna na področju kvantnih tehnologij

Slovenija ima priložnost, da na področju kvantnih tehnologij postane med vodilnimi na svetu, a za to potrebuje stabilno raziskovalno in gospodarsko okolje. Okvir za prihodnji razvoj postavlja nova strategija razvoja kvantnih tehnologij do leta 2035, so se na današnji razpravi v Ljubljani strinjali govorci.

Razprava, ki sta jo organizirala Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Institut Jožef Stefan, je združila različne strokovnjake s področja kvantne znanosti, z njo pa so zabeležili tudi zaključek mednarodnega leta kvantnih znanosti in tehnologij.

Slovenska znanost je po njihovi oceni na kvantnem področju v evropskem in svetovnem merilu zelo konkurenčna in ima možnost, da na nekaterih nišnih področjih postane celo najboljša na svetu.

Po besedah fizika Roka Žitka ima Slovenija odlične talente, raziskovalce in profesorje, kar prepoznava tudi evropski prostor. Da bi ta potencial lahko v celoti izkoristili, pa je po njegovih besedah nujno zagotoviti stabilno akademsko in raziskovalno okolje ter okrepiti podporo talentom.

Fakulteta za matematiko in fiziko ima po besedah raziskovalke Lare Ulčakar ključno vlogo pri razvoju kvantnih tehnologij v Sloveniji, saj pomembno prispeva z raziskavami temeljnih področij. V laboratorijih se ukvarjajo s področji, kot so kvantna optomehanika, kvantni senzorji in kvantna komunikacija, pa tudi s problemi, ki jih bo mogoče reševati z uporabo kvantnih računalnikov.

Ker se na tudi področju industrije hitro povečuje povpraševanje po kadru, se prilagajajo tudi vsebine študijskih programov. V pripravi je nova magistrska študijska smer kvantna informatika v okviru magistrskega študijskega programa fizika, ki bo vključevala specializirane vsebine s področja kvantne komunikacije, senzorjev in laboratorijskega dela. Na Univerzi v Ljubljani je v postopku akreditacije tudi interdisciplinarni študijski program kvantno in kibernetsko inženirstvo, pri katerem bodo poleg Fakultete za matematiko in fiziko sodelovale Fakulteta za elektrotehniko in Fakulteta za računalništvo in informatiko. Študijski program bo namenjen izobraževanju kvantnih inženirjev, ki bodo lahko po magisteriju neposredno vstopili v kvantne laboratorije in podjetja.

V prihodnjih nekaj letih bodo podjetja po besedah Marjana Beltrama iz podjetja AtomQL potrebovala med 100 in 150 visoko specializiranih strokovnjakov, kar zahteva usklajeno delovanje celotnega ekosistema. Ob tem je opozoril, da Slovenija na področju zasebnih investicij zaostaja za preostalo Evropo, ta pa za ZDA, kjer so vložki tveganega kapitala v kvantna podjetja bistveno višji.

Govorci so se strinjali, da ključni okvir za vzpostavitev stabilnega okolja kvantne znanosti in tehnologij predstavlja nedavno sprejeta strategija razvoja kvantnih tehnologij v Sloveniji do leta 2035. Kot je predstavila Anamarija Meglič z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, gre za “vizionarski, dolgoročni dokument, ki se ne zavezuje k točno določenim tehnološkim ciljem, temveč postavlja okvir, znotraj katerega bo raziskovalna in industrijska skupnost sama iskala najbolj perspektivne poti”.

Dokument opredeljuje štiri glavna razvojna področja – raziskave in inovacije, infrastrukturo, kadre in talente ter osveščanje javnosti – ter 18 konkretnih ukrepov z določenimi finančnimi kazalniki. Med ključnimi so vzpostavitev kompetenčnega centra za kvantne tehnologije ter razvoj lastnega kvantnega računalnika.

“Strategija je zamišljena kot ‘živa’ in se bo sproti dopolnjevala z novimi potrebami in odkritji,” je poudarila.

V razpravi so se dotaknili tudi kvantne strategije, ki jo je sprejela Evropska komisija. Strinjali so se, da ta krepi predvsem industrijski razvoj. Ob tem pa so razpravljavci opozorili, da tak premik ne sme oslabeti podpore temeljnim raziskavam, ki ostajajo nujna podlaga za dolgoročne tehnološke preboje.