Rejci opozarjajo na visoke cene cepljenja proti bolezni modrikastega jezika
Potem ko se je v začetku leta začelo izvajanje obveznega cepljenja goveda in drobnice proti bolezni modrikastega jezika, rejci opozarjajo na pretirane cene za izvedbo storitve cepljenja, ki so jih določili veterinarji. Predlagajo, da bi državni proračun poleg stroškov cepiva kril tudi strošek cepljenja.
“Rejci smo nad cenami storitev enostavno šokirani in nam bodo, če ostanejo na takšni ravni, v veliko finančno breme,” je v pismu medijem v imenu zaskrbljenih rejcev navedel Primož Gracar.
Ti morajo od začetka leta kriti stroške cepljenja, medtem ko strošek cepiva krije državni proračun. Po navedbah Gracarja morajo rejci glede na trenutne cenike veterinarjev za posamezno storitev cepljenja ob prisotnosti rejca odšteti med štirimi in sedmimi evri na žival, ob tem pa plačati še stroške prihoda veterinarja na kmetijsko gospodarstvo v višini med 25 in 50 evrov. “Cene storitev cepljenja so glede na izkušnje rejcev s prejšnjim cepljenjem, ki je potekal leta nazaj, ko je bilo to prav tako obvezno in krito iz proračuna, nesramno visoke in pretirane,” je opozoril Gracar.
V luči tega rejci predlagajo, da bi tako kot stroške cepiva kot cepljenja kril državni proračun. Če to ni izvedljivo, pa predlagajo reguliranje cen oz. uvedbo enotne cene storitve cepljenja. Prepričani so tudi, da bi jim moral državni proračun kriti tudi vso morebitno škodo, ki bo nastala zaradi morebitnih stranskih učinkov cepljenja, kot so pogini, neplodnosti in splavi. Pozivajo tudi k ureditvi možnosti, da bi lahko na podlagi opravljenega tečaja sami cepili živali.
Do nalaganja novih bremen, med drugim zaradi plačila izvedbe cepljenja, so kritične tudi nevladne organizacije s področja kmetijstva, ki so na vlado naslovile seznam zahtev za zaščito kmetov in potrošnikov. Odziv pričakujejo do 29. januarja, če z izplenom ne bodo zadovoljne, bo sledil protest, so napovedale.
Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kjer bodo sicer podrobnosti cepljenja predstavili popoldne, so medtem za STA poudarili, da država ne določa cene storitve cepljenja. Veterinarske storitve so namreč del tržne dejavnosti, ki je država ne regulira.
Na očitke o velikem finančnem bremenu rejcev odgovarjajo, da je tudi v drugih državah, kjer je cepljenje proti bolezni modrikastega jezika obvezno, države praviloma le delno sofinancirajo cepljenje. Pri tem so kot primer izpostavili Belgijo. Ta je obvezno cepljenje z delnim sofinanciranjem uvedla leta 2024 po izbruhu bolezni.
Glede poziva rejcev h kritju škode zaradi morebitnih stranskih učinkov cepljenja so pojasnili, da se to izvaja izključno z registriranimi cepivi, ki imajo dovoljenje za uporabo v EU oz. Sloveniji in ki morajo čez zahtevne in obsežne postopke preverjanja.
Rejci si glede izvajanja obveznega cepljenja zastavljajo tudi vprašanje, zakaj sta za govedo in koze, kjer v jeseni niso imeli pretiranih težav z boleznijo in so bili pogini žival minimalni, predvidena dva odmerka cepiva v razmaku treh tednov, ovce pa je treba medtem cepiti le enkrat. Na upravi jim odgovarjajo, da posledic bolezni ne smemo ocenjevati samo skozi pogine, temveč tudi skozi posredno škodo, ki jih prinaša bolezen.
Glede možnosti, da bi rejci cepljenje proti modrikastemu jeziku izvajali sami, pa so na upravi pojasnili, da ga lahko v skladu s trenutnimi predpisi izvajajo izključno veterinarske organizacije s koncesijo za opravljanje javne veterinarske službe.
