Pristojni odbor DZ vnovič potrdil novelo zakona o gozdovih

Kot je na seji odbora DZ za kmetijstvo ponovil državni svetnik Branko Tomažič, novela zakona o gozdovih po mnenju državnega sveta s predvidenimi ukrepi poglablja obstoječo problematiko prekomernega poseganja v zasebno lastnino in povečuje število administrativnih postopkov. Ob tem je kot primer navedel, da mora lastnik gozda v skladu z novelo za svojo parcelo vnaprej sporočati podrobno strukturo in kvadraturo sanitarne sečnje, namesto da bi lahko to izvajal zgolj z minimalnim obsegom administracije.

“Tudi na novo uveden nadzor, ki ga bodo izvajali gozdni nadzorniki, bo za lastnika gozda lahko določena administrativna ovira, saj bodo pri preverjanju dejanskega stanja gotovo udeleženi tudi v primerih, ko ne bodo kršitelji predpisov. Se pravi, če se ne odkrije kršitelja, je lahko kriv lastnik, na primer v primerih vožnje po vlakah z motorji, štirikolesniki in podobno,” je opozoril Tomažič.

Ob tem je med drugim izrazil nestrinjanje z, kot se je izrazil, enormnim povečanjem kazni za lastnike gozdov. “Vsesplošno povečanje kazni v primeru gozdov je vprašljivo zaradi tega, ker vemo, da se da navadnega lastnika gozda kot kršitelja brez težav uvesti v prekrškovne in kazenske postopke, druge kršitelje pa je bistveno težje odkriti in uloviti,” je dejal. Ob tem je spomnil tudi na nasprotovanje svetnikov zmanjšanju števila predstavnikov lastnikov gozdov v svetu Zavoda za gozdove Slovenije.

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Ervin Kosi je v predstavitvi mnenje vlade poudaril, da se že po trenutno veljavnem zakonu o gozdovih lastniku izda odločbo z usmeritvami in pogoji za sečnjo in spravilo lesa. “Glede na navedeno je smiselno, da se tudi kazenska določba nanaša na sečnjo in spravilo lesa. Temu sledijo tudi podzakonski predpisi, predvsem pravilnik o načrtih o gospodarjenju z gozdovi in upravljanje z divjadjo ter pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov,” je pojasnil.

Med ključnimi razlogi za sprejetje novele zakona pa so po njegovem nujne sistemske spremembe, s katerimi želijo vzpostaviti uvedbo gozdne infrastrukture, inventure in trajnih skladišč gozdnih lesnih asortimentov ter digitalizirati sistem izdaje odločb zavoda za gozdove. Z novelo znižujejo tudi število članov sveta zavoda.

“Z navedenimi spremembami bo zakon o gozdovih sledil ureditvam, ki jih imajo primerljive države v zahodni in srednji Evropi, omogočil bo učinkovitejše in sodobnejše delovanje zavoda za gozdove ter sveta zavoda, ki predstavlja organ upravljanja,” je izpostavil. Opozoril je tudi, da je bila novela zakona pred obravnavo v DZ usklajena znotraj gozdne stroke ter z nevladnimi organizacijami, kot sta Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije.

V kratki razpravi je poslanec Branko Zlobko iz poslanske skupine Svoboda poudaril, da je zahteva državnega sveta za ponovno odločanje o noveli zakona “popolnoma neupravičena in strokovna nedosledna”.

“Predlagatelji se niti ne trudijo skriti, da so zaradi že znanih posameznih zasebnih interesov pripravljeni spodkopavati dolgo pričakovane intenzivno usklajevane rešitve, ki predstavljajo pomembne posodobitve temeljnega zakona o gozdovih in omogočajo njegov nadaljnji razvoj ter odgovore na nekatere izzive, ki nas čakajo v prihodnje, posebej povezane s podnebnimi razmerami,” je poudaril.

Za vnovično potrditev novele zakona je na odboru glasovalo 10 članov, trije so bili proti. DZ bo moral na vnovičnem odločanju na redni seji v ponedeljek novelo potrditi z vsaj 46 glasovi.