Predlogu stališča o spremembah ustave pri imenovanju vlade se v DZ obeta podpora

Večina poslanskih skupin je na današnji seji DZ napovedala podporo predlogu stališča o osnutku ustavnega zakona, po katerem predlagajo odpravo pristojnosti DZ, da z zakonom določi število ministrstev, ne pa tudi spremembe pri imenovanju in interpelaciji ministrov. Podporo so mu odrekli le v NSi, ker je od prvotnih ostal le še “kozmetičen predlog”.

Prvotni predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona, pod katerim je prvopodpisani Janez Cigler Kralj (NSi), je predvidel tudi spremembo 112. in 118. člena ustave, po kateri bi se pristojnost imenovanja ministrov na predlog predsednika vlade z DZ prenesla na predsednika republike, odpravila bi se možnost interpelacije ministrov, ohranila pa možnost interpelacije celotne vlade. Omenjeni spremembi na ustavni komisiji, ki se je sestala po marca sprejetem sklepu DZ o začetku postopka za spremembo ustave, nista dobili podpore. Po sprejetih dopolnilih koalicije se je v predlogu stališča ohranil le predlog za spremembe določitve sestave vlade in števila ministrstev. Po sedaj veljavnem 114. členu vlade sestavo in delovanje vlade, število, pristojnosti in organizacijo ministrstev ureja zakon, po predlogu pa bi zakon določil le pristojnosti vlade ter delovna področja in pristojnosti ministrstev.

Jožef Horvat (NSi) je v imenu predlagatelja opozoril na slabosti sedanje ureditve, po kateri lahko predsednika vlade zaradi dvojnega glasovanja o vladi podpre druga koalicija kot ministre, pri čemer je postopek oblikovanja vlade dolgotrajnejši in manj učinkovit. Obenem lahko predsednik vlade predlaga razrešitev ministra DZ, DZ pa ga ubrani, omogočeno je tudi izigravanje konstruktivne nezaupnice z izvolitvijo slamnatega predsednika vlade.

“Od našega predloga za spremembo ustave ni ostalo skoraj nič. Zdaj je na mizi predlog za spremembo ustave, ki ni več naš, je zgolj kozmetičen in mu zaradi tega ne moremo dati podpore,” pa je Horvat dejal v stališču poslanske skupine.

V drugih poslanskih skupinah pa so napovedali podporo predlogu stališča, ki ga je sprejela ustavna komisija. Po besedah Lucije Tacer (Svoboda) predvidena sprememba, ki jo je označila za “edini možen kompromis”, omogoča bolj učinkovito oblikovanje vlade in organizacijo izvršilne veje oblasti. “Način, kako se vlada notranje organizira, ni širše družbeno vprašanje, ki bi ga moral urejati zakon. Gre za organizacijski akt, ki vsakokratni vladi oz. predsedniku vlade omogoča, da svojo ekipo organizira na način, da lahko uresniči dane zaveze,” je pojasnila. Na pomisleke glede časovne komponente je odgovorila, da bi veljalo v osnutku ustavnega zakona določiti dovolj kratko obdobje za pripravo potrebnih predpisov, do takrat pa bi “sestavo vlade in število ministrstev določil predsednik vlade z odlokom”.

Pomislek glede časovne komponente sprejemanja sprememb je namreč izpostavil poslanec SDS Andrej Poglajen. V SDS po njegovih besedah prav tako pogrešajo predloge za področno zakonsko ureditev, ki bo morala slediti morebitnim spremembam ustave. Obžalujejo, da ni bilo posluha, da bi se novo vlado namesto po dvofaznem imenovalo po enofaznem postopku, a je v aktualnem predlogu spremembe 114. člena ustave po Poglajnovih besedah “nekaj racionalnega jedra”. Kot je poudaril, se strinjajo z namenom, da se poenostavi postopek imenovanja vlade, menjave ministrov in s tem hitrejše funkcioniranje izvršilne veje oblasti, zato bodo predlog stališča podprli.

Meira Hot (SD) je opozorila na togost in nefleksibilnost sedanje ureditve, ki da lahko povzroča zaplete in zastoje pri oblikovanju vlade po zamisli koalicije, do kakšnih je prišlo na začetku mandata sedanje vlade. Poudarila je, da lahko hitre spremembe v svetu in novosti zahtevajo nove resorje, zato je ključno, da ima vlada v svojih rokah orodja, da se lahko nanje odziva. “Ko mandatar sam z odlokom določi število ministrstev, sam sprejme tudi odgovornost pred DZ in javnostjo,” je dejala. Obenem pa je poudarila, da v SD ne želijo, da bi se s spremembami ustave slabila vloga parlamenta.

Tudi Matej T. Vatovec (Levica) je omenil zaplete pri oblikovanju aktualne vlade, a je pojasnil, da je bil prvotni predlog, da ministrov ne bi imenoval DZ, za Levico nesprejemljiv. Ko pa DZ izvoli predsednika vlade, bi moral imeti ta proste roke, da si organizira vlado po svojih željah oz. v skladu s koalicijskim dogovorom, pri čemer je še vedno ključno, da ostane imenovanje in razreševanje ministrov v pristojnosti DZ. Predlagana
ureditev je po Vatovčevih navedbah korak naprej k temu, da se bolj natančno razmeji pristojnosti in ohranja ključna razmerja med izvršno in zakonodajno vejo oblasti “na način, da bo vlada še vedno odgovarjala v polni meri DZ”.

Podporo predlogu stališča je napovedal tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar. Po njegovih besedah bi se s prvotno predlagano spremembo Slovenija približala modelom, ki v sodobnih parlamentarnih demokracijah omogočajo hitrejše in učinkovitejše oblikovanje vlade ter tudi jasnejše razmejitve odgovornosti, a se je glasno napovedana reforma razvodenela v kozmetično reformo. Ker pa je težko biti proti “desetinki učinkovitejšega postopka”, bodo po Logarjevih napovedih predlog podprli.

Za sprejem predloga stališča, o katerem bo DZ odločal v okviru današnjih glasovanj, je potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev.