Potrjenih vseh 12 projektov za trajnostni razvoj Zasavja

Predsednik Razvojnega sveta zasavske regije Marko Funkl je v četrtek podpisal tretji in zadnji dodatek k dogovoru za razvoj regije. S tem je bilo potrjenih vseh 12 projektov za trajnostni razvoj Zasavja v okviru večletnega obdobja 2021-2027. Vrednost projektov je 20,9 milijona evrov, od tega bosta država in EU prispevali 14,4 milijona evrov.

Zasavska regija je po oceni Regionalne razvojne agencije (RRA) Zasavje z zaključkom teritorialnega razvojnega dialoga dosegla pomemben mejnik, kar pomeni, da se lahko začne izvajanje projektov, katerih postopna uresničitev bo prispevala k dolgoročnemu izboljšanju kakovosti življenja ljudi v Zasavju. Pričakujejo, da bodo infrastrukturni projekti stekli v začetku leta 2026 in se predvidoma zaključili do konca programskega obdobja 2027.

V omenjeni dogovor so tako med drugim vključeni projekti za nadgradnjo odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Save, dograditev kanalizacije v Litiji, razširitev in nadgradnjo vodovoda Litija – Šmartno pri Litiji, hidravlične izboljšave vodovodnega sistema Trbovlje, ureditev zelenih površin Zelena vez med Hrastnikom in Trbovljami in za ureditev športno-rekreacijskega parka Evropark Zagorje.

Na področju prometne infrastrukture sta med projekti ureditev kolesarske brvi v Litiji in gradnja kolesarske steze med nekdanjim kompleksom družbe Svea v Zagorju in ekonomsko-poslovno cono Selo

Dogovor vključuje torej projekte, ki jih je v regiji opredelil teritorialni razvojni dialog. Ta je bil usmerjen v doseganje pet ključnih prioritet, ki podpirajo uresničevanje ciljev Evropske kohezijske politike.

Gre za spodbujanje lokalnega podjetništva in ustvarjanje delovnih mest, boljši dostop do kakovostne pitne vode, posodobitev vodovodnih sistemov v večjih naseljih, varovanje narave in zmanjševanje onesnaženja ter boljša prometna povezanost in trajnostna mobilnost.

Kot je ob podpisu omenjenega dodatka dejal Funkl, je Zasavje v zadnjih desetletjih nosilo posledice prestrukturiranja po zaprtju energetike, kar se je močno poznalo tako na gospodarstvu kot v socialni in prometni sliki regije.

Teritorialni razvojni dialog je bil za regijo tako ključna priložnost, da s pomočjo evropskih sredstev okrepi razvojno dinamiko in nadoknadi zaostanek. “Za našo regijo je ta razvojni dialog ključen, če želimo ujeti konkurenčnost z drugimi deli Slovenije,” je izpostavil Funkl.

Direktorica RRA Zasavje Anja Šerc je dejala, da trenutno razvojno dogajanje v regiji, z uspešnim črpanjem sredstev iz sklada za pravični prehod EU, močnim regijskim sodelovanjem, strateškim razvojnim razmišljanjem in delovanjem občin, nakazuje, da se bo razvojni zaostanek Zasavja začel zmanjševati.

Ob tem je opozorila na pomen sodelovanja z državo in razumevanja globljih razvojnih izzivov regije. “Vedno bi lahko še bolj aktivno sodelovali in vsi skupaj po regionalni razvojni vertikali stremeli k razumevanju razvojnih potreb regije ter dejanskih vzrokov za razvojni zaostanek. Zasavje je trenutno namreč še vedno na repu ekonomskih kazalnikov ter globoko pod povprečjem razvitosti EU,” je navedla Šerc.