POPRAVEK: Gospodarstvo v odzivu na lestvico IMD vlado znova poziva k posluhu

V gospodarstvu v odzivu na danes objavljeno lestvico konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD, na kateri je Slovenija ohranila šibko 46. mesto, ter na poslabšane napovedi za letošnjo gospodarsko rast vlado znova pozivajo k posluhu. V Gospodarskem krogu menijo, da bi nekatere ukrepe za podporo gospodarstvu vlada lahko sprejela še v tem mandatu.

Rezultate letošnje raziskave IMD je na današnji novinarski konferenci Gospodarskega kroga v Ljubljani na hitro predstavil vodja analitike pri GZS Bojan Ivanc. Ob tem je izpostavil, da na lestvici niso najvišje uvrščene velike države ampak manjše. Medtem ko je večina slovenskih “tekmic” med manjšimi članicami EU pred Slovenijo in so svoj položaj izboljšale, je Slovenija obstala na mestu.

Je pa Ivanc postregel še z nekaterimi nespodbudnimi trendi v gospodarstvu. Tako je raven proizvodnje v predelovalnem sektorju glede na povprečje leta 2021 v Sloveniji trenutno dva odstotka nižja, v povprečju EU pa za tri odstotke višja.

Tudi rezultati poslovanja predelovalnih dejavnosti v letu 2024 so po Ivančevih besedah zelo šibki. Prodaja je realno nižja za 1,5 odstotka, dodana vrednost se je zvišala le za 0,4 odstotka, stroški dela pa so narasli za 2,5 odstotka. Bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) se je znižal za 3,3 odstotka, čisti dobiček pa v drugem zaporednem letnem padcu za skoraj 16 odstotkov na najnižjo raven po letu 2020, je nanizal.

Razpoloženje v podjetjih je slabše od povprečja EU in ostaja šibko tudi v drugem trimesečju. To skupaj z nekaterimi že objavljenimi najnovejšimi podatki po Ivančevih besedah kaže na to, da razmere ne bodo bistveno boljše kot v prvem četrtletju, ko se je gospodarstvo skrčilo.

Še eno slabo četrtletje bi lahko po Ivančevi oceni vodilo tudi v rast stroškov zadolževanja države, in to kljub nedavnemu dvigu bonitetne ocene. Pojavila bi se lahko tudi potreba po rebalansu državnega proračuna za letos.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je opozoril, da je slovensko gospodarstvo kot izvozno usmerjeno zaradi nepredvidljivih razmer v trgovinskih partnericah in globalne negotovosti toliko bolj ranljivo. Zato je po njegovih besedah pomembno, da stopimo skupaj in omogočimo gospodarstvu čim bolj konkurenčne pogoje poslovanja.

V GZS predlagajo pet sklopov ukrepov. Eden je davčna razbremenitev, pri čemer bi bili ukrepi za razbremenitev dela po besedah Šimonke možni že v tem mandatu. V gospodarstvu so znova pozvali tudi k prestavitvi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo ali k njegovi postopni uvedbi, saj še vedno vztrajajo, da se bo denar pobiral “na zalogo”.

Poleg tega na GZS še naprej pozivajo k ukrepom za ublažitev visokih cen energije za energetsko intenzivna podjetja, k spodbujanju investicij, k pospešitvi digitalnega prehoda in inovacijske učinkovitosti, k povečanju kakovosti in učinkovitosti izvajanja javnih storitev ter k ukrepom za motivacijo brezposelnih za vrnitev na trg dela, za spodbujanje dela starejših in za dodatno pospešitev postopkov za zaposlovanje tujcev.

“Ko obrtnik izstavi svoj račun, vsi vemo, kaj smo s plačilom tega računa tudi dobili. Če naša pričakovanja niso izpolnjena, sledijo reklamacija, zavrnitev računa ali neplačilo,” je medtem prepričan predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar. Podobno bi moralo po njegovih besedah veljati v odnosu države do davkoplačevalcev. Ko država naloži neko davščino, bi moralo biti jasno, kaj bomo zanjo prejeli, je ponazoril.

V zadnjem času po njegovih besedah ni tako, saj da vlada ni dala pojasnil, za kaj bomo davkoplačevalci s prispevkom za dolgotrajno oskrbo s 1. julijem plačevali. “Ne moremo pristati na pobiranje davka na zalogo,” je bil jasen.

“Če naša pričakovanja ne bodo izpolnjena, bo morda potrebna kakšna reklamacija ali zavrnitev teh obremenitev,” je dodal. Vlada ima, tako Cvar, zdaj še zadnjo priložnost, da vendarle prisluhne gospodarstvu.

Manj optimistična je predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. Prepričana je namreč, da se nobena vlada ne bo lotila konkretnih ukrepov v smeri priporočil gospodarstva, saj so takšni ukrepi večinoma nepriljubljeni. Tako dvomi, da se bodo v zadnjem letu vlade zgodili premiki. Ocenila je tudi, da v Sloveniji zelo lagodno živimo ter da je težko sprejemati in izvajati ukrepe, ki v to lagodnost dregnejo.

Lah je opozorila, da smo v zadnjih letih v celoti porušili razmerja glede vzdržnega razvoja. Poudarek se daje predvsem na socialnem vidiku, v celoti smo zanemarili ekonomskega, je zatrdila. Po njenih besedah je vlada sprejemala pretežno ukrepe za polnjenje proračuna, ki blaginje ne dolgi rok ne bodo prinesli. Težavo vidi tudi v nepredvidljivem poslovnem okolju.

Predsednica Nemško-slovenske gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein je medtem spomnila na nedavno predstavljeno raziskavo med nemškimi vlagatelji glede privlačnosti držav v srednji in vzhodni Evropi za nemške naložbe. Raziskava glede Slovenije po njenih besedah kaže na sončne in senčne strani.

Čeprav 80 odstotkov anketiranih vlagateljev ostaja zvestih Sloveniji kot naložbeni destinaciji, so nove naložbe v državo po besedah von Bohnstein šibke, večino gre za reinvestiranje obstoječih investitorjev. Trend je tudi selitev regionalnih sedežev podjetij na Hrvaško. Dolgoročno to pomeni izgubljanje pomena Slovenije kot naložbene destinacije, je opozorila.