Po ugotovitvah raziskave zaradi dolgoživosti prebivalstva nujna prilagoditev družbenih sistemov
Do leta 2050 naj bi se pričakovana življenjska doba v Evropi podaljšala za 4,5 leta, pri čemer naj bi se pričakovana življenjska doba zdravega življenja podaljšala za 2,6 na 67,4 leta, kažejo izsledki raziskav banke Unicredit. V luči tega opozarjajo na pomembnost preoblikovanja družbenih sistemov, da bi se ujemali s scenarijem družbe dolgoživosti.
Kot so sporočili iz banke, so za boljše razumevanje in obravnavanje družbenih, ekonomskih in vedenjskih sprememb, povezanih z daljšim življenjem, razvili raziskovalno platformo, ki vključuje indeks dolgoživosti, indikator opolnomočenega življenja in tematske raziskave.
V primeru indeksa, ki pomaga primerjati uspešnost držav pri podpiranju zdrave dolgoživosti, so Nemčija, Avstrija in Slovenija, ki predstavljajo Unicreditove osrednje trge, dosegle najvišjo oceno.
“Te uvrstitve odražajo njihove naložbe v vključujoče zdravstveno varstvo, trdne socialne politike in starejšim prijazno infrastrukturo,” so pojasnili.
Raziskava trendov življenjskega sloga in prostega časa pa razkriva premik v načinu, kako ljudje obravnavajo čas, delo in identiteto.
Ker se bo število prebivalcev, starejših od 65 let, do leta 2050 predvidoma podvojilo, tradicionalni modeli dela in upokojitve postajajo zastareli, poudarjajo v banki.
V luči tega po njihovih pojasnilih vse bolj priljubljene postajajo gradnja druge kariere, vseživljenjsko učenje in prožnost izobraževanja.
“Ljudje vedno bolj dajejo prednost zdravju, prilagodljivosti in poslanstvu kot osrednjih sestavinam izpolnjenega življenja,” so navedli.
Ti trendi v skladu z njihovimi ugotovitvami kažejo tudi na rastočo “gospodarstvo dolgoživosti”, ki predstavlja prostor neizkoriščenega potenciala, v katerem novi vedenjski vzorci spodbujajo povpraševanje po potrošnji s pozitivnim učinkom na zdravje, nelinearnem načrtovanju življenja in oblikovanju storitev, ki so usmerjene v zagotavljanje dobrega počutja ljudi.
Unicredit je izsledke raziskav, ki jih je pripravil v sodelovanju z britanskim Nacionalnim inovacijskim centrom za staranje (NICA), predstavil ta teden na Ekonomskem forumu o dolgoživosti 2025 v Milanu, s čimer si po njihovih navedbah prizadevajo spodbuditi dialog o posledicah daljše pričakovane življenjske dobe.
“Ljudje želijo podaljšati svojo življenjsko dobo in tudi obdobje zdravega življenja ter živeti dlje z zdravjem, namenom in izbiro. To zahteva preoblikovanje družbenih sistemov, da se bodo ujemali s prihajajočim scenarijem družbe dolgoživosti,” je dejal direktor NICA Nic Palmarini.
