Po mnenju državnega tožilstva namen Skoka slabitev avtonomije tožilstva
Spremembe, ki jih prinaša predlog zakona o Skoku ne prispevajo k učinkovitejšemu pregonu kaznivih dejanj, njihov namen je predvsem slabitev strokovne avtonomije tožilstva s povečanjem vpliva politike na celotno državno tožilstvo, je danes dejala generalna državna tožilka Katarina Bergant. Pričakuje, da bo stroka vključena v nadaljnje postopke.
Pri tem je Bergant izpostavila povečanje vpliva politike na kadrovske odločitve in delovanje celotnega državnega tožilstva.
Na Vrhovnem državnem tožilstvu se tudi ne strinjajo z načinom priprave predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok), ki je po navedbah Bergant nastajal v tajnosti, brez vključitve strokovne javnosti in organov, na katere se vse te spremembe nanašajo. Po njenih navedbah jim predloga zakona tudi po tistem, ko so ga v četrtek na vladi pripravili za obravnavo v DZ, niso posredovali.
Z vsebino predloga so bili na državnem tožilstvu seznanjeni preko spletne strani vlade, na kateri je bil po njenih besedah le nekaj ur javno dostopen in ki naj bi se pred sprejetjem še spremenil. Glede na vsebino tega predloga ocenjujejo, da so predlagane spremembe predvsem organizacijske in njihova vsebina ne bo dosegla cilja, ki naj bi ga zasledovala.
Vsebina predloga po njihovi oceni tudi presega zastavljene cilje, saj “ne spreminja le organizacije in postopka imenovanja vodstva in tožilcev na t. i. Skoku, temveč spreminja način imenovanja vseh državnih tožilcev v RS,” je še dejala Bergant. Po predlogu zakona namreč minister za pravosodje pri oblikovanju predloga za imenovanje vseh tožilcev ne bo več vezan na mnenje Državnotožilskega sveta. S tem bi se po njenih navedbah sistemsko slabilo strokovno avtonomijo tožilstva in krepilo možnost, da minister kot nosilec politične odgovornosti vpliva na vse kadrovske odločitve glede tožilstva.
Vodja Specializiranega državnega tožilstva (SDT) Ivan Pridigar pa je poudaril, da predlog zakona ne prinaša večjih pristojnosti za pregon najtežjih kaznivih dejanj, temveč gre samo za organizacijske spremembe in preoblikovanje SDT v Skok. Kot je dejal, se v predlogu zakona na pristojnosti SDT nanašata le dva člena, in sicer 8. člen, ki spreminja katalog kaznivih dejanj, za katerega je pristojen Skok, in 12. člen, ki v zakonu o državnem tožilstvu ureja pravno podlago za sodelovanje drugih državnih organov s Skokom.
Vlada je na četrtkovi seji za obravnavo v DZ pripravila predlog zakona Skoku, ki naj bi zagotavljal prednostno obravnavo korupcije uradnih oseb ter krepili sodelovanje med tožilstvom in policijo.
Stroka in več drugih institucij je bilo ob tem kritičnih do zakonodajnega postopka glede predloga o Skoku. Po mnenju Varuha človekovih pravic, Računskega sodišča, protikorupcijske komisije, Informacijskega pooblaščenca in Zagovornika načela enakosti namreč hitro spreminjanje kompleksnih materij praviloma ne prinaša ustreznih in ustavnih rešitev. Do postopka je bilo kritično tudi Državno odvetništvo RS, ki je v odzivu zapisalo, da vlada v pripravo zakona ni vključila organov, v delovanje katerih bi z zakonom posegala.
