Ob svetovnem dnevu jabolk tudi pozivi k naložbam v sadjarstvo

Jabolko ostaja najpomembnejša sadna vrsta v Sloveniji in eden najbolj prepoznavnih simbolov domačih pridelkov, so ob današnjem svetovnem dnevu tega sadeža poudarili v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. Za njegovo prihodnost bodo po njihovih besedah bistvene naložbe v prilagajanje sadjarstva podnebnim spremembam.

Kot so v sporočilu za javnost navedli v zbornici, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), slovensko jabolko ostaja simbol kakovosti. “Za vsakim slovenskim jabolkom stojijo znanje, dolgoletne izkušnje in predanost sadjarjev, ki potrošnikom zagotavljajo kakovostno, varno in sledljivo sadje,” so poudarili. Po podatkih registra kmetijskih gospodarstev je bilo marca letos v Sloveniji evidentiranih 1673 hektarjev nasadov jablan, ki jih obdeluje 279 pridelovalcev. Več kot polovico površin (59 odstotkov) obdelujejo družinske kmetije, medtem ko pravne osebe upravljajo dobrih 41 odstotkov vseh nasadov, so zapisali. “Posebej pomemben podatek je, da je bilo po letu 2015 zasajenih več kot 192 hektarjev odpornejših sort, kar predstavlja skoraj 12 odstotkov vseh slovenskih jablanovih nasadov. To kaže, da sadjarji pri obnovi nasadov vse pogosteje posegajo po sortah, ki omogočajo trajnostnejšo pridelavo in prispevajo k zmanjšani porabi sredstev za varstvo rastlin,” so izpostavili. Kljub rednim obnovam nasadov ostaja po navedbah zbornice velik izziv njihova starostna struktura. Več kot 70 odstotkov vseh površin predstavljajo nasadi, starejši od 15 let, medtem ko je nasadov mlajših od pet let le slabih 12 odstotkov. To kaže, da bo v prihodnjih letih obnova sadovnjakov ključna za ohranjanje konkurenčnosti in stabilne domače pridelave jabolk. Bistveno bo tudi prilagajanje podnebnim spremembam, ki mora postati ena od razvojnih prioritet slovenske kmetijske politike, so prepričani. “Če želi Slovenija ohraniti domačo pridelavo sadja in povečati samooskrbo, bo treba nadaljevati in okrepiti podporo naložbam v namakanje, zaščito pred pozebo in točo, učinkovito rabo vode, digitalizacijo pridelave ter obnovo sadovnjakov,” so zapisali. Kot je dejal predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS Mohor Holešek, so slovenski sadjarji pripravljeni vlagati v prihodnost in iskati rešitve za prilagajanje podnebnim spremembam, vendar so investicije v namakalne sisteme, zaščito pred točo in pozebo, obnovo nasadov ter sodobne tehnologije izjemno zahtevne. “Zato potrebujemo stabilne, dolgoročne in ciljno usmerjene podpore, ki bodo omogočile ohranitev domače pridelave sadja in konkurenčnosti slovenskega sadjarstva,” je poudaril. “Vsak evro, vložen v povečanje odpornosti sadovnjakov, je naložba v bolj samooskrbno in zdravo Slovenijo,” je dodala direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc. Svetovni dan jabolk zaznamujemo od leta 1990 na pobudo britanske okoljske organizacije Common Ground. Namen je izpostaviti pomen jabolk v prehrani in njihov vpliv na zdravje.