Na srečanju v DZ o ohranjanju slovenstva zunaj meja domovine

V državnem zboru danes poteka tradicionalno srečanje Slovencev iz sveta in zamejstva, ki je letos posvečeno pomenu ohranjanja slovenstva zunaj meja domovine. Govorci so med drugim poudarjali pomen podpore različnih resorjev znotraj Slovenije in iskanje novih načinov ohranjanja slovenstva v spreminjajočem se svetu.

Srečanje, ki v organizaciji komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu poteka že 21., se uvršča v okvir niza junijskih dogodkov, povezanih s Slovenci iz zamejstva in sveta, ki se pod okriljem prireditve Dobrodošli doma v pretežni meri odvijajo v Novi Gorici.

Oba dogodka sta letos še posebej množična in slovesna, je izpostavil podpredsednik vlade in pristojni minister Matej Arčon. Prepričan je, da Slovenija zgledno skrbi za svoje skupnosti izven meja domovine, a vprašanje, kako jim pomagati, da ostanejo Slovenci, si je treba po njegovem mnenju zastavljati vedno znova.

“Svet se spreminja, z njim tudi potrebe, izzivi in naša odgovornost je, da se temu tudi prilagajamo,” je dejal. Ohranjanje jezika in identitete je namreč ob izzivih, kot so stanovanja, zaposlitev in izobraževanje, dodaten napor, zato želijo povezati slovenstvo z ekonomskim in socialnim uspehom.

V tej luči je izpostavil odlično delovanje zamejske gospodarske koordinacije in za leto 2026 napovedal začetek razvojnih programov za podporo slovenskemu gospodarstvu v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo v vseh štirih sosednjih državah.

Kot ključno pri tem je izpostavil spremembo zakona o odnosih s Slovenci zunaj meja, ki je trenutno v medresorski obravnavi. V tej fazi je tudi akcijski načrt za vračanje v Slovenijo, ki bi mladim izseljencem omogočil vračanje in sodelovanje z domovino.

“Ključnega pomena je, da je naša skrb za Slovence zunaj meja trajna in vseobsegajoča, zato vključujemo tudi druge resorje, da Slovenci zunaj meja ne bodo le tematika enega urada, temveč sestavni del vseh politik,” se je zavzel.

Da se v svetu, kjer se meje vedno bolj brišejo, postavljajo vprašanja, kako ostati Slovenec zunaj meja domovine, je izpostavil tudi podpredsednik DZ Danijel Krivec. Menil je, da veliko lažja dostopnost do različnih kultur zaradi digitalne povezanosti “bolj kot kadarkoli prej odpira vprašanja človekove in narodove identitete”.

Predsednica pristojne komisije DZ Suzana Lep Šimenko je poudarila, da je obstoj in krepitev slovenstva skupna naloga in poslanstvo, priznala pa, da se z mnogo večjimi izzivi pri tem srečujejo Slovenci v zamejstvu in po svetu.

“Verjetno bi bilo za marsikoga velikokrat lažje, da bi opustili tovrstna prizadevanja in bi slovenstvo ohranjali le še kot spomin na neko oddaljeno preteklost. Ampak ne, Slovenci, ki živite izven matične domovine, dokazujete ravno nasprotno,” je dejala.

Mariana Poznič iz Argentine, članica sveta vlade za Slovence po svetu, je kot ena od številnih govorcev, ki se bodo danes zvrstili v DZ, izpostavila izzive pri učenju slovenščine, pa tudi pri ohranjanju narodne zavesti, češ da je za to spričo pritiska asimilacije potrebna aktivna osebna odločitev.

“Mi smo in hočemo biti tudi vnaprej enakopraven in upoštevan del slovenskega naroda, nič več in nič manj kot to, kar nam zagotavlja ustava,” je še dejala in med drugim dejala, da si v prihodnosti želijo tudi lastnega predstavnika v DZ.