Na konferenci o izzivih pri načrtovanju bolj odpornih mest na podnebne spremembe

V času vse pogostejših podnebnih izzivov postaja odpornost mest in naselij ena ključnih nalog prostorskega načrtovanja, so poudarili sodelujoči na strokovni konferenci Mesta in naselja prihodnosti. Da bi izboljšali odpornost naselij, so pristojni pristopili tudi k izdelavi priporočil za prilagajanje naselij na podnebne spremembe.

V Sloveniji se v zadnjih desetletjih soočamo s posledicami hitro spreminjajočih se podnebnih vplivov, kot so dvigi temperatur in morske gladine, ekstremni vremenski pojavi ter vse pogostejše poplave. Posledice teh vplivov so vse bolj vidne v prostoru, pri tem pa so vedno bolj na udaru tudi naselja.

Kot je na konferenci izpostavila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, trenutno ni več koščka planeta, kjer se temperature v zadnjih desetletjih ne bi dvignile. Evropa se segreva bistveno močneje od globalnega povprečja, Slovenija pa dvainpolkrat hitreje. “Kar politike ta hip kažejo, je, da bomo šli v globalnem smislu daleč čez varno mejo globalnega segrevanja, proti trem stopinjam, v Sloveniji pa še dvainpolkrat hitreje. To se pravi, da gremo v Sloveniji in tudi v EU v smer, ki bo daleč od varne,” je opozorila.

V luči tega moramo podnebne spremembe v Sloveniji vzeti veliko bolj resno. Ob tem je bila kritična tudi do ignoriranja tematike podnebnih sprememb v trenutnem predvolilnem času. “Veja, na kateri sedimo, se maje,” je posvarila.

Podnebnim spremembam bo treba prilagoditi tudi prostorsko načrtovanje, pri tem pa morata iti blaženje in prilagajanje z roko v roki, je izpostavila Kajfež Bogataj in dodala, da bo na tem področju potrebno skupno sodelovanje različnih strok – od urbanistov, krajinskih arhitektov do strokovnjakov za hortikulturo. Prihodnja mesta bi morala biti po njenih besedah čim bolj odprta, posebno pozornost pa bo treba nameniti tudi izboljšanju vodnih bilanc. “Hidrologija v mestu je zelo spremenjena, imamo površinski odtok, manj vode se skladišči v tleh in pa seveda na koncu to tudi prizadene kakovost vode,” je nanizala.

Da bi izboljšali odpornost naselij na podnebne spremembe, je ministrstvo za naravne vire in prostor nedavno pristopilo tudi k izdelavi priporočil za prilagajanje naselij na podnebne spremembe. Končni nabor priporočil, ki so jih pripravili na Urbanističnem inštitutu RS skupaj z zunanjimi sodelavci ter ljubljanskima fakultetama za arhitekturo ter gradbeništvo in geodezijo, obsega devet prednostnih priporočil. Med njimi so preusmerjanje poselitve na varnejša območja, celostna prenova javnih odprtih prostorov, podnebno prilagajanje urbanega vodnega kroga ter krepitev elementov zelenega sistema, je povedala vodja projekta na urbanističnem inštitutu Barbara Mušič.

Mojca Golobič iz ljubljanske biotehniške fakultete pa je predstavila študijo o podnebni ranljivost in tveganjih za mesta in druga urbana naselja v Sloveniji. Kot je opozorila, je podrobna analiza 99 občin in 242 naselij pokazala, da se nekatera od njih že danes soočajo z visokimi tveganji na vročino, so poplavno in požarno ogrožena. “Sporočilo je jasno: to je tema, ki jo bomo morali resno obravnavati,” je opozorila.

Po besedah Golobič avtorji študije upajo, da bodo ugotovitve umeščene tudi v strategijo prilagajanja na podnebne spremembe, ki jo pripravljajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ter bodo upoštevane tudi pri pripravi državnih in občinskih prostorskih aktov.

Na konferenci so med drugim osvetlili tudi izzive pri izvajanju gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja javnih površin. Alenka Padežnik z ministrstva za naravne vire in prostor je izpostavila, da izsledki študij med drugim kažejo na sistemske pomanjkljivosti v standardih in nadzoru te službe. Zaznavajo tudi razlike med občinami pri obsegu opravljanja nalog, kar pripisujejo pomanjkanju enotnih strokovnih meril. Velik izziv predstavlja tudi pomanjkanje evidenc javnih površin in dreves. V luči tega pristojni načrtujejo več sistemskih ukrepov in konkretnih aktivnosti, kot je denimo priprava smernic za vzdrževanje dreves.