Na javno naročilo za financiranje stalne veterinarske pripravljenosti prispele le tri prijave

Na javno naročilo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin za zagotavljanje stalne pripravljenosti za izvajanje nujne veterinarske pomoči izven rednega delovnega časa veterinarskih organizacij so prispele le tri prijave. Kljub temu bodo pristojni z izvajanjem ukrepa začeli že ta mesec po sklenitvi pogodb, ki so v sklepni fazi.

Namen naročila, ki ga je uprava objavila septembra, je bila vzpostavitev pilotnega sistema stalne pripravljenosti in neprekinjene telefonske dosegljivosti veterinarja zunaj rednega delovnega časa veterinarskih organizacij, vključno z njihovimi podružnicami in poslovnimi enotami, ki delujejo v obliki veterinarskih organizacij za zagotavljanje nujne veterinarske pomoči in sodelovanje pri izvajanju ukrepov uradnega nadzora na področju zaščite in zdravja živali, izhaja iz dokumentacije, objavljene na portalu javnih naročil. K oddaji ponudb so bile vabljene veterinarske organizacije, ki morajo biti verificirane kot veterinarske ambulante, ki opravljajo dejavnost javne veterinarske službe preventivnega cepljenja hišnih živali proti steklini in izdajo veterinarskih spričeval zanj, veterinarske ambulante, ki opravljajo storitve javne veterinarske službe na podlagi javnega razpisa ter veterinarske klinike ali veterinarske bolnice. Veterinarske organizacije morajo imeti na dan oddaje ponudbe podeljeno tudi veljavno koncesijo za izvajanje dejavnosti javne veterinarske službe. Uprava je nameravala naročilo oddati za 10 območnih uradov uprave in šest enot (Mozirje, Črnomelj, Brežice, Kočevje, Dravograd in Tolmin), za vsak sklop pa izbrati enega izvajalca, pri čemer je bil izjema območni urad Ljubljana, kjer bi izbrali dva izvajalca. Najvišji dopustni mesečni pavšal za zagotavljanje stalne pripravljenosti za posamezni sklop znaša 1500 evrov končne cene. Do 1. oktobra, ko se je iztekel rok za oddajo ponudb, je uprava prejela prijave treh veterinarskih ambulant, od tega od dveh manjših in ene večje, ki ima koncesijo za izvajanje najmanjšega obsega zdravstvenega varstva pri rejnih živalih, so pojasnili za STA. Po njihovih navedbah se bo izvajanje stalne pripravljenosti na podlagi javnega naročila začelo predvidoma že oktobra in to po sklenitvi pogodb z veterinarskimi organizacijami, ki so v sklepni fazi. Na vprašanje, čemu pripisujejo slab odziv na objavljeno naročilo, so navedli, da stalno pripravljenost veterinarske ambulante nudijo že sedaj oz. je javno naročilo ni uveljavilo na novo. Ob tem so dodali, da v večini primerov, kjer se veterinarske ambulante med seboj povezujejo, te tudi skupaj izmenično izvajajo stalno pripravljenost, bodisi večje ambulante izvajajo stalno pripravljenost same. “Večje veterinarske ambulante, ki so v stalni pripravljenosti iz naslova najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali zaradi preprečevanja in zatiranja določenih bolezni rejnih živali, nudijo nujno pomoč tudi za male živali, ni pa posebej urejeno financiranje iz tega naslova,” so še pojasnili. Nekaterih medijskih poročanj, da naj bi bil razlog za slab odziv na naročilo tudi v prenizko določenem mesečnem pavšalu za zagotavljanje stalne pripravljenosti, pa niso želeli komentirali. “Zagotovo je želja veterinarskih organizacij, da bi bilo plačilo čim višje, navsezadnje so to gospodarske družbe, ki svoje storitve tržijo in poslujejo z namenom ustvarjanja dohodka,” so ocenili. Glede možnosti ponovitve javnega naročila po 31. januarju 2027, ko je predviden zaključek pilotnega izvajanja ukrepa, so pojasnili, da bo to odvisno od evalvacije projekta, števila primerov in ugotovitev glede izvajanja javnega naročila. “V prihodnje bo zakonodajno predvidena drugačna rešitev, kar je odvisno tudi od ocene uspešnosti tega projekta,” so napovedali. Priprava omenjenega javnega naročila je bila tudi eden od glavnih razlogov, da je poslanska skupina Resnica na začetku septembra umaknila predloga novele zakona o veterinarstvu, s katero so želeli jasneje razmejili tržno veterinarsko dejavnost od javne, spremeniti pa so nameravali tudi ureditev zagotavljanja 24-urnega dežurstva veterinarske službe. “Prav urejena stalna veterinarska pripravljenost, ki se izvaja v javnem interesu države, je po naši oceni trenutno najpomembnejša tako za lastnike živali kot za veterinarsko stroko. Če bo napovedani razpis izveden, bo namreč neposredno naslovil problem, ki smo ga želeli reševati tudi z našo novelo,” so na začetku septembra pojasnili za STA. Na vprašanje, ali so se za umik odločili, ker je ministrstvo za kmetijstvo na začetku julija sprejelo spremembe pravilnika o pogojih za delo veterinarskih klinik, na podlagi katerih zasebnim veterinarskim ambulantam ni več treba zagotavljati 24-urnega dežurstva veterinarske službe, za kar so se zavzemali tudi v predlogu novele zakona, medtem niso odgovorili. Glede sprememb pravilnika so pojasnili le, da “gre za odločitev ministrstva”. So pa med razlogi za umik zakonodajnega predloga izpostavili tudi pripravo novega zakona o veterinarstvu, ki ga pripravljajo na pristojnem ministrstvu. Razprava o vsebini zakona bo glede na napovedi ministrstva sicer potekala do konca leta ob vključitvi veterinarske stroke in drugih deležnikov, nato pa bo stekel zakonodajni postopek.