Na dan varnosti pri delu v ospredju pomen zdravega psihosocialnega delovnega okolja

Današnji svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, 28. april, poteka pod geslom Zagotovimo zdravo psihosocialno delovno okolje. Mednarodna organizacija dela (ILO) poudarja nujnost celostnega pristopa pri zagotavljanju varnosti in zdravju pri delu. Pri tem opozarja, da bo delavec bolj učinkovit, če bo delovno okolje ustrezno.

Varnost in zdravje pri delu torej zajema tudi dejavnike, ki vplivajo na duševno zdravje zaposlenih, opozarja inšpektorat za delo. Med te dejavnike sodijo stres, preobremenjenost, časovni pritisk, slabi odnosi na delovnem mestu, pomanjkanje podpore, slaba komunikacija in nejasne zahteve pri delu. Ti dejavniki lahko vodijo denimo v večje tveganje za nezgode, poškodbe in zdravstvene okvare.

ILO opominja organizacije, naj razširijo razumevanje varnosti in zdravja pri delu. Po njihovem opozorilu je vse bolj jasno, da brez skrbi za duševno zdravje na delovnem mestu ni mogoče zagotoviti resnično varnega in zdravega delovnega okolja. Sodobno delovno okolje se zaradi digitalizacije, umetne inteligence in robotizacije hitro spreminja. Če se delovno mesto ustrezno prilagaja tem spremembam, je tudi produktivnost večja.

V Zbornici zdravstvene in babiške nege – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov prav tako menijo, da pri počutju na delovnem mestu premalo pozornosti namenjamo psihosocialnim tveganjem. Opomnili so, da medicinske sestre s svojim strokovnim znanjem in neposrednim stikom z zaposlenimi prepoznavajo zgodnje znake preobremenjenosti in psihosocialnih stisk in svetujejo posameznikom in organizacijam.

Po podatkih evropske raziskave o delovnih razmerah iz leta 2024 se kakovost delovnih mest v EU v zadnjih 15 letih postopno izboljšuje, hkrati pa se na področju socialnega okolja pri delu in intenzivnosti dela kažejo manj ugodni trendi zlasti med ženskami, izpostavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Kar 28 odstotkov delavcev v EU se je leta 2024 vedno ali večino časa počutilo telesno izčrpanih, v Sloveniji pa 24 odstotkov, medtem ko čustveno izčrpanost doživlja 14 odstotkov slovenskih delavcev.

Raziskava kaže tudi, da dobra polovica slovenskih delavcev opravlja monotono delo, skoraj tretjina ne more vplivati na način opravljanja dela, petina ne more vplivati na hitrost dela, 17 odstotkov pa jih poroča o izpostavljenosti negativnim vedenjem pri delu.

Čeprav se 72 odstotkov delavcev v EU strinja, da sta zdravje in dobro počutje delavcev v njihovih organizacijah prednostnega pomena, pa 14 odstotkov anketiranih delavcev poroča, da imajo premalo informacij o tveganjih za varnost in zdravje na njihovih delovnih mestih. Poleg tega 29 odstotkov delavcev ni seznanjenih z ukrepi za preprečevanje stresa, so navedli na NIJZ.

Inšpektorat za delo, ki vsako leto ob svetovnem dnevu spomni tudi na podatke o nesrečah pri delu, pa je zapisal, da je do sredine aprila prejel že 11 prijav smrtnih nezgod pri delu. Lani jih je bilo v celem letu 21.

ILO je svetovni dan varnosti in zdravja pri delu razglasila leta 2003 v želji, da spodbudi prizadevanja za več kulture na tem področju. Mednarodna konferenca svobodnih sindikatov pa je leta 1996 28. april razglasila tudi kot svetovni dan spomina na umrle in poškodovane delavce.