Motnje spanja posebej pogoste pri otrocih z ADHD

Težave v spanju so v razvojnem obdobju otrok relativno pogoste, a se nekoliko razlikujejo glede na starost otroka. Pri mlajših se pogosto pojavijo težave pri uspavanju, pri predšolskih otrocih se lahko pojavi izogibanje spanju, odklanjanje spanja in tudi nočne more. Medtem se v šolskem obdobju lahko pojavijo motnje spanja zaradi pridruženega stresa, povezanega s šolo, je na pogovoru o spanju kot vedenjskem dejavniku pri otrocih z ADHD, ki ga je organiziral STAklub Slovenske tiskovne agencije, povedala otroška in mladostniška psihiatrinja Maja Drobnič Radobuljac. Otroci in mladostniki lahko ob neprespanosti čez dan kažejo veliko kognitivnih težav, se težje zberejo, imajo težave z delovnim spominom, pomanjkanje spanca pa se lahko kaže tudi na področju čustvovanja in vedenja. Kot je pojasnila klinična psihologinja Vesna Žličar, so lahko neprespani otroci bolj impulzivni in težje prepoznajo neke socialne znake v medosebnih odnosih. Neprespanost pa se lahko po njenih besedah kaže zelo podobno kot nevrorazvojna motnja, kot je denimo ADHD. Pri otrocih z ADHD so težave v spanju zelo pogoste, po besedah Drobnič Radobuljac naj bi jih doživljale tri četrtine teh otrok. Motnje pri spanju pa so lahko pri njih zelo različne, pogosto se denimo pojavi izogibanje spanju ali zamik spanja pozno v noč, zaradi česar se zjutraj težje zbudijo. Ker je kakovosten nočni počitek pomemben dejavnik razvoja, je pomembno, da starši spremljajo spanec svojih otrok. Ob ponavljajočih se težavah, ko se težave s spanjem denimo pojavijo vsaj dvakrat na teden in trajajo dalj časa, niso pa posledica jemanja zdravil, sprememb v okolju ali telesnih bolezni, je treba poiskati pomoč. Kot je še dejala Drobnič Radobuljac, je pomembno tudi, da so starši pozorni na določene posebnosti otrokovega spanja, kot so tresljaji določenega dela telesa, smrčanje ali prekinitev dihanja za kratek čas. Ti pojavi lahko namreč nakazujejo na različne težave, ki jih je treba preveriti. Ko otroci kažejo znake motnje s pozornostjo s hiperaktivnostjo in znake neprespanosti, jih je treba takoj nasloviti. Težava pri otrocih z ADHD je po navedbah psihologinje Žličar sicer ta, da običajne zdrave spalne navade ne učinkujejo. Zaradi tega je pomembno, da pristopimo k vsakemu otroku individualno. Žličar je sicer še opozorila, da starši pri poskusu spreminjanja spalnih navad svojih otrok pogosto ne vztrajajo dovolj dolgo. V svoji praksi zato staršem svetuje, da skupaj pregledajo, kaj so poskusili in ustvarijo nov načrt. Sogovornici sta se sicer strinjali, da družba vedno bolj razume težave, povezane z ADHD, pri čemer je Drobnič Radobuljac izpostavila, da o motnjah spanja kljub temu premalo govorimo. Žličar pa je še dejala, da si želi, da se starši otrok z ADHD ne bi krivili za težave, ki jih doživljajo njihovi otroci.