Levica: Vprašanje ustavnosti ločiti od politične in zakonodajne presoje

Zakon ne sme biti prilagojen eni družbi, so v zvezi z novelo zakona o gospodarskih družbah danes poudarili v Levici. Niso pa prispevali podpisov pod zahtevo za presojo ustavnosti 17. člena novele, saj da je treba vprašanje ustavnosti ločiti od politične in zakonodajne presoje, ali je bila sprememba pripravljena dovolj premišljeno.

Kot so v današnjem sporočilu za javnost poudarili v Levici, nedavno potrjeni 17. člen novele zakona o gospodarskih družbah prinaša “nekakšnega trojanskega konja”, zato v Levici novele v DZ niso podprli.

“V Levici menimo, da zakonodaje ne bi smeli sprejemati zgolj zaradi ene konkretne družbe. Če se je v primeru Gen-I pokazala pomanjkljivost obstoječe ureditve, mora zakonodajalec preveriti, ali gre za širši sistemski problem, in pripraviti rešitev, ki bo veljala jasno, splošno in enako za vse primerljive družbe,” so zapisali.

Niso pa v tej opozicijski stranki prispevali podpisov za ustavno presojo ustavnosti 17. člena novele. Dejstvo, da je določena sprememba nastala po konkretnem primeru, namreč po njihovih besedah še ne pomeni, da je neustavna ali napačna. Veliko zakonov nastane zato, ker posamezen primer razkrije pomanjkljivost obstoječih pravil, vendar mora zakonodajalec nato preseči konkretni primer in ureditev oblikovati na podlagi širše analize ter splošnih meril, so prepričani.

“Zato je treba preveriti, ali nova določba res odpravlja sistemsko vrzel pri ugotavljanju javnega vpliva v zapletenih lastniških strukturah ali pa je oblikovana tako ozko, da v praksi zadeva predvsem Gen-I. Če velja drugo, je pomislek o zakonu, pisanem na kožo posamezni družbi, upravičen,” so argumentirali.

Kot so zatrdili, podpirajo večjo preglednost vseh družb pod dejanskim prevladujočim vplivom države. Hkrati pa vztrajajo, da morajo biti pravila splošna, predvidljiva in enaka za vse. “Zakon ne sme biti prilagojen eni družbi, temveč mora na podlagi jasnih in objektivnih meril urejati vse primerljive položaje,” so podčrtali.

V tej luči neprispevanje podpisov pod zahtevo za ustavno presojo ne pomeni, da je nova ureditev brez pomanjkljivosti, so nadaljevali. “Pomeni le, da je treba vprašanje njene ustavnosti ločiti od politične in zakonodajne presoje, ali je bila sprememba pripravljena dovolj široko, premišljeno in sistemsko,” so sklenili.

DZ je novelo, ki v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo o delniških strukturah z delnicami z večkratno glasovalno pravico in direktivo EU, ki spreminja pravila glede poročanja podjetij o trajnosti, potrdil sredi julija. Veljati je začela 24. julija.

Prenos direktiv so poslanci opozicije pozdravili. Zelo kritični pa so bili do dopolnila k 17. členu novele, saj se je z novelirano ureditvijo spremenil 554. člen zakona, ki govori o omejitvi pravic. Novost naj bi lahko prinesla velik poseg v upravljanje podjetja Gen-I.

V koaliciji so utemeljevali, da želijo s spremembo preprečiti anomalijo, pri kateri bi si poslovodstva vzajemno povezanih družb s prepletanjem glasovalnih pravic podredila odločanje na skupščinah.