Informacijski pooblaščenec lani na vseh področjih prejel več pritožb in prijav
Delo informacijskega pooblaščenca je lani zaznamoval porast pritožb in prijav na vseh področjih, so sporočili ob sprejetju letnega poročila za 2025. Prejeli so skoraj petino več pritožb s področja dostopa do informacij javnega značaja. Pri varstvu osebnih podatkov pa so zabeležili več kot 40-odstotni porast postopkov.
Na področju dostopa do informacij javnega značaja, kjer število pritožb narašča iz leta v leto, je Informacijski pooblaščenec lani obravnaval več kot 900 pritožb. Kot so zapisali, je zakon o dostopu do informacij javnega značaja pomembno orodje za novinarje in druge, ki razkrivajo informacije, s tem pa prispevajo k preglednosti delovanja javnih institucij.
Opozorili pa so, da je prepogosto šele Informacijski pooblaščenec tisti, ki naloži razkritje dokumentov, do katerih je javnost upravičena. Hkrati zavezanci vlagajo upravne spore in s tem podaljšujejo čas do razkritja informacij.
Veliko število neutemeljenih pritožb pa kaže tudi na povečano število zlorabe pravice, so poudarili. Pri posameznih zavezancih je bilo namreč kontinuirano vloženih več zahtev istega prosilca ali skupine prosilcev, kar je vplivalo na “nerazumne obremenitve”.
Na področju varstva osebnih podatkov pa je Informacijski pooblaščenec lani zabeležil še posebno skokovit porast postopkov. Število vseh nadzornih, prekrškovnih in čezmejnih se je povečalo za več kot 40 odstotkov, kar sicer pomeni tudi večjo obremenitev kadrov.
Izpostavili so primer ranljivosti državne zbirke podatkov Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin, zaradi katere so bili dostopni podatki več kot 900.000 državljanov. “Primer je znova pokazal, kako pomembno je ustrezno varovanje največjih zbirk podatkov v državi in kakšne so lahko škodljive posledice ob razkritju,” so zapisali.
Informacijski pooblaščenec je lani izdal tudi skoraj 40 odstotkov več mnenj na zakonodajne predloge, ki niso ustrezno upoštevali varstva osebnih podatkov. “Opažamo, da velika večina zavezancev želi delovati skladno s pravili, pa morda nima ustreznega znanja,” so zapisali. Poudarili so še, da lahko upoštevanje pravil varstva osebnih podatkov izboljša procese digitalizacije. Zmanjša lahko tveganja o razkritju in napačni obdelavi podatkov.
Varovanje otrok pa je ena od prioritet mandata Informacijskega pooblaščenca tako na področju ozaveščanju o pomenu varstva podatkov in zasebnosti kot nadzora. Med drugim so se pridružili 26 organom za varstvo zasebnosti po svetu ter pregledali več kot 900 storitev in aplikacij, ki jih uporabljajo otroci.
