Focus: Financiranje zelenega prehoda brez pravega načrta

Slovenija je po oceni Focusa še brez pravega načrta financiranja zelenega prehoda. Kot opozarjajo, gospodinjstva nosijo večji delež finančnega bremena okoljskih davkov v primerjavi z industrijskim sektorjem. Pripravili so priporočila za pravičen zeleni prehod, ki med drugim vključujejo progresivno davčno reformo ter pogojevanje spodbud in nadzor.

Podnebni ukrepi, ki so usklajeni s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, niso nujni le za preprečevanje najhujših posledic podnebne krize, temveč prinašajo tudi konkretne koristi za ljudi in gospodarstvo, so v sporočilu za javnost izpostavili v nevladni okoljski organizaciji Focus.

Slovenija bi z ambicioznim podnebnim ukrepanjem po njihovih navedbah do leta 2030 pridobila skoraj štiri milijarde evrov koristi: od boljšega zdravja in več delovnih mest do večje energetske varnosti in preprečevanja podnebnih škod. To je po pojasnilih Focusa pokazalo tudi poročilo Paris Pact Payoff, ki je lani nastalo pod okriljem mreže Climate Action Network Europe (CAN Europe) in pri katerem so sodelovali.

Novo poročilo Pravično financiranje zelenega prehoda v Sloveniji, ki so ga pripravili v Focusu, povzema analizo, kako trenutno poteka financiranje podnebnih ukrepov. Med ključnimi ugotovitvami analize so izpostavili investicijski primanjkljaj: “Trenutno predvidene prihodnje investicijske potrebe in javne spodbude v Sloveniji niso zadostne za uresničitev ciljev podnebne nevtralnosti, skladnih s pariškim sporazumom”.

V nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu je ocenjeno, da Slovenija do leta 2030 potrebuje vsaj 57 milijard evrov investicij za zeleni prehod, od tega 22 milijard evrov za energetsko-podnebne ukrepe. Več kot 60 odstotkov teh sredstev naj bi zagotovil zasebni sektor, ni pa določenih mehanizmov, kako to doseči, so opozorili v Focusu.

Trenutni sistem spodbud po mnenju Focusa ne zagotavlja zadostne podpore za gospodinjstva, ki se soočajo z visokimi začetnimi stroški energetske prenove in prehoda nasploh. Na drugi strani podjetja z visokimi dobički po njihovih navedbah pogosto prejemajo javna sredstva, ki jih nato ne vlagajo v zeleni prehod, temveč jih razporedijo med svoje delničarje.

Da bi Slovenija lahko izkoristila vse koristi zelenega prehoda in hkrati zagotovila, da bo ta ekonomsko vzdržen in socialno pravičen, je treba po prepričanju okoljske organizacije nujno preoblikovati način, kako financiramo podnebne ukrepe.

Focus med priporočili za bolj pravično in učinkovito financiranje izpostavlja progresivno davčno reformo. “Uvedba davka na onesnaževalno elito, njihove investicije in luksuzno potrošnjo bi omogočila preusmeritev sredstev od najpremožnejših k ukrepom, ki koristijo večini. Po vzoru Španije bi lahko davek na premoženje najbogatejših 0,5 odstotka prebivalcev Slovenije prinesel več kot 600 milijonov evrov letno,” so zapisali.

Zavzemajo se tudi za pravičen socialni sklad za podnebje ter za transparentnost in vključevanje javnosti. “Predlog za to je vzpostavitev nacionalnega participativnega proračuna za podnebne ukrepe, neodvisnega nadzornega organa za spremljanje porabe sredstev ter javne razprave, ki aktivno vključujejo sindikate, okoljske organizacije, lokalne skupnosti in ranljive skupine,” so zapisali.

Opozorili so tudi, da javna sredstva ne bi smela biti dodeljena podjetjem, ki ne vlagajo v zeleni prehod. Po njihovem mnenju bi bilo treba črtati vse subvencije za fosilna goriva, ne pa spodbujati rasti rabe energije. “Hkrati pa mora biti nadzor nad porabo sredstev za zeleni prehod v industriji zelo natančen in podroben,” so dodali.