Center v Kisovcu odpira novo poglavje razvoja brezogljičnih tehnologij

Slovenija ima kljub vse večjemu zaostanku Evrope za Azijo na področju razvoja baterijskih tehnologij priložnost za razvoj nišnih brezogljičnih rešitev. Pri tem naj bi pomembno vlogo odigral tudi nov Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije v Kisovcu, so poudarili na današnji okrogli mizi na Kemijskem inštitutu.

Center, ki ga bo Kemijski inštitut uradno odprl v petek, predstavlja eno največjih raziskovalnih infrastrukturnih naložb na področju energetskih tehnologij v Sloveniji, so poudarili na okrogli mizi. Njegov vodja Robert Dominko je ob tem poudaril, da se z odprtjem začenja obdobje razvoja novih rešitev za shranjevanje in pretvorbo energije. “Center bo pripomogel ne le Sloveniji, temveč tudi širši regiji,” je dejal.

V Kisovcu bodo raziskave, ki nastajajo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, nadgrajevali v tehnologije in prototipe, ki bodo bližje potrebam industrije. Center naj bi tako pomagal premostiti eno največjih težav evropskega prostora, in sicer prenos raziskovalnih dosežkov v gospodarstvo.

Velik del razprave je bil namenjen položaju Evrope v globalni tekmi za razvoj baterijskih tehnologij. Dominko je opozoril, da medtem ko baterijska industrija v Evropi stagnira ali celo nazaduje, Azija hitro krepi svoj položaj.

Izvršni direktor za tehnično področje družbe TAB Martin Rebula je opozoril, da so azijske države pri sodobnih baterijskih tehnologijah pred Evropo za 10 do 15 let. Medtem ko Evropa zapira tovarne baterij in izgublja razvojni zagon, Kitajska danes obvladuje večino svetovne proizvodnje baterijskih celic, po navedbah sogovornikov pa tam nastane od 80 do 90 odstotkov vseh baterij.

“Evropa ne raste, ampak pada v svojih razvojnih investicijah,” je dejal Rebula. Po njegovih besedah Evropa pri novih baterijskih tehnologijah ne proizvede niti odstotka baterij, ki jih potrebuje za lastne potrebe, zato ostaja močno odvisna od azijskih dobaviteljev.

Prav zato v TAB veliko pričakujejo od centra v Kisovcu. “To je zelo velika pridobitev na evropskem nivoju,” je dejal Rebula. Med prvimi skupnimi projekti Kemijskega inštituta in podjetja TAB bo razvoj natrij-ionskih baterij, ki jih številni vidijo kot eno najobetavnejših alternativ litij-ionskim baterijam. Natrij je namreč po besedah govorcev bistveno bolj dostopen od litija, tehnologija pa naj bi bila posebej primerna za velike sisteme shranjevanja energije.

Dominko je dejal, da na Kitajskem že vzpostavljajo celotne verige vrednosti za natrijeve baterije, zato želi Slovenija izkoristiti priložnost za razvoj lastnega znanja. “Dajmo to pripeljati tudi v Slovenijo,” je dejal ob naznanitvi sodelovanja s TAB. Prepričan je, da ima Slovenija kljub omejenim proizvodnim zmogljivostim potencial za razvoj nišnih rešitev z visoko dodano vrednostjo.

Rebula je napovedal, da bodo razvojne aktivnosti stekle že julija. “Cilj je čim hitrejša priprava prototipov in prihod novih rešitev na trg,” je dejal. Ob tem je opozoril, da Evropa pri razvoju baterij ne zaostaja le zaradi stroškov, temveč tudi zaradi pomanjkanja industrijskega znanja.

Generalni direktor direktorata za znanost in inovacije Tomaž Boh je ocenil, da center prinaša novo razvojno dinamiko tako Zasavju kot Sloveniji. Ob tem je poudaril, da je treba raziskovalcem in podjetjem zagotoviti stabilno okolje za razvoj novih rešitev.

Kot je dodala vodja in koordinatorica projekta Preplet – Zasavsko učno stičišče Nataša Grošelj, bo center v Kisovcu pomemben tudi za šolstvo, saj bo učencem in dijakom omogočil neposreden stik z raziskovalci in novimi tehnologijami.

Sogovorniki so se strinjali, da prihodnost brezogljične družbe ne bo temeljila na eni sami tehnologiji. Direktorica Zavoda za razvoj in pospeševanje uporabe čistih tehnologij ACT-SI Nina Meglič je poudarila pomen celovitega pristopa, ki poleg baterij vključuje tudi vodikove tehnologije, zajemanje in uporabo ogljikovega dioksida ter recikliranje.