Analitik Pengov Bitenc pričakuje vsebinsko prazno volilno kampanjo

Politolog in komentator Aljaž Pengov Bitenc je za STA ocenil, da torkov odmevni prestop Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD ne prinaša tako velikih koristi SD, kot lahko povzroči škodo Levici. Na tej je zdaj naloga, da izgubo pokompenzira. Volilna kampanja bo sicer pestra, polna podtikanj, a vsebinsko prazna, se boji. Rezultat pa bo tesen.

Politični analitik Aljaž Pengov Bitenc je prestop dosedanjega vodje poslancev Levice Mateja Tašnerja Vatovca ocenil kot presenečenje, saj ni povsem jasno, zakaj se je Vatovec tako odločil.

“Če je še šlo zgolj za notranjepolitična oziroma obračunavanja znotraj Levice, je to v bistvu kar razočaranje, da bi nekdo na tako pomembni strankarski funkciji naredil tako potezo samo zaradi užaljenosti ali ker nečesa ni dobil. Če pa gre za njegovo oceno, da je Levica propadel projekt in v bistvu rešuje svojo politično kožo, potem pa to več pove o SD kot o pribežališču vsega mogočega, torej v tem primeru ne gre za nek strateški premik, ampak za neko zaklonišče,” je ugibal.

Pengov Bitenc namreč ne vidi, kako ima od tega prestopa kdorkoli lahko kakršnokoli dolgoročno korist. V korist SD sicer je, da Vatovec ni več v Levici, ki je izgubila močnega kandidata, neke dodatne koristi pa ne vidi. Vatovec sicer vleče glasove na Primorskem, a je SD tam že zdaj močna. Ni pa politik takega kova, da bi lahko potegnil za sabo kakšno povsem drugo regijo, meni. Ob tem je spomnil na izjavo, ki jo pripisujejo Napoleonu, da ima vsakdo rad izdajo, nihče pa ne mara izdajalca. “SD je morda zmagala v 24-urnem medijskem ciklu, to je pa tudi vse. Tako da se ta hip to zdi večja zgodba, kot bo morda 22. marca,” je dejal o koristi za SD.

Po drugi strani pa je škoda za Levico “lahko ogromna, saj se lahko zgodi, da se do volitev ne bo pobrala od šoka in ji zmanjka nekaj malega glasov za vstop v DZ,” je opozoril.

A obenem ocenjuje, da ima Levica do volitev dovolj časa in možnosti, da izgubo Vatovca pokompenzira, tudi glede na povezovanje z Vesno. Če jim to ne bo uspelo, za to ne bodo krivi ne SD ne Vatovec, je dodal.

Vatovec bo sicer SD lahko prenesel neke širše, strateške usmeritve Levice in Vesne, a po drugi strani analitik opozarja, da se stranke med seboj dobro poznajo in da kakšnih večjih skrivnosti med njimi ni.

Kakšna pa bo kampanja pred volitvami, ki jih je predsednica republike Nataša Pirc Musar v ponedeljek razpisala za 22. marec? Soustvarjalec podcasta o politiki LD;GD se boji, da bo prazna in da se predsedničina želja o vsebinski kampanji “v tej polarizirani in s populizmom prežeti” politični krajini ne bo uresničila.

“Mislim, da se bomo dolgo časa gledali, si podtikali takšne in drugačne teme in škandale, v kolikor bodo ti znotraj prazni, pa bodo toliko bolj napihnjeni,” je opisal dogajanje, ki ga med političnimi akterji pričakuje v prihodnjih tednih.

“Še hujše, bojim se, da bo kampanja reaktivna, da se bo odzivala na zunanje dražljaje, kar pomeni, da bo več odvisno od tega, kako hitro bodo kakšni ‘spin doktorji’ razmišljali, kot od tega, kaj bodo stranke dejansko predlagale za naslednja štiri leta,” je navedel.

V luči tega se strinja s predsednico, da Slovenija ni imuna na morebitno vmešavanje tudi tujih akterjev skozi dezinformacijske kampanje. Na vprašanje o tem, na čigavem radarju je Slovenija lahko tozadevno, je dejal, da “vseh, ki se s tem ukvarjajo”, od akterjev v Rusiji, ZDA, na Kitajskem in Madžarskem … Ob tem je ocenil, da slovenski mediji in slovenska politična arena nimajo resnih mehanizmov za odpornost na dezinformacije.

Predsednica republike je napovedala tudi, da bo mandatarstvo podelila tistemu, ki bo prinesel 46 glasov. Pengov Bitenc ne pričakuje, da bi to že pred volitvami spodbudilo kakšna dodatna povezovanja ali predvolilne koalicije. Bo pa v finišu kampanje lahko spet aktualno vprašanje, kdo bo šel s kom v koalicijo po volitvah.

Torej bi lahko doživeli ponovitev volitev iz leta 2018, ko bo ključnih zadnjih 14 dni kampanje, ko bo pomembno, kdo bo takrat najbolj glasen in najbolj prepričljiv, kakšna bo “dnevna forma” na dan volitev in kakšna bo udeležba. Letos namreč ne bo enega velikega gravitacijskega centra, ki bi za sabo potegnil tudi taktične glasove, tako kot Gibanje Svoboda na levici pred štirimi leti. Zato pričakuje tesen volilni izid.