Zdravniki in vlada ne popuščajo, stavka se nadaljuje

Tudi v Zdravstvenem domu Koper in Splošni bolnišnici Izola zdravniki še vedno stavkajo. Po besedah zdravnika Benjamina Štagarja so se v Zdravstvenem domu Koper stavkajoči zdravniki dogovorili, da bo stavka pri njih potekala »nekoliko lažje, to pomeni, da bodo vsi zdravniki na svojih delovnih mestih. Poskrbeli bodo za vse tiste stvari, za  katere morajo po zakonu, tako da mi se nekako držimo tega. Je pa veliko lažje za ljudi, ker smo najprej mislili, da bomo na enem mestu, kar bi zelo zožalo in otežilo dostop do pacientov.«

V izolski bolnišnici se po besedah kirurga Črtomirja Seuška stavka izvaja tako, da odpadajo nenujni posegi v starostni skupini od 18 do 65 let: »Torej vsi tisti posegi in pregledi, zaradi odpovedi katerih se ne bo poslabšalo zdravstveno stanje bolnikov. Vsak pacient, ki je odpovedan, je striažiran in se preveri po zdravstveni dokumentaciji in na podlagi napotnice, da odpoved ne bo povzročila poslabšanja zdravstvenega stanja.«

V Zdravstvenem domu Koper po neuradnih podatkih stavka tri četrtine zdravnikov, medtem ko v Splošni bolnišnici Izola stavkajo vsi zdravniki.

Zdravniki vztrajajo pri svojih stavkovnih zahtevah. »Na prvem mestu je implementacija že podpisanega sporazuma z vlado iz januarja 2023 – to je odprava plačnih nesorazmerij med zdravniki –, uvedba delovnega mesta starejših zdravnikov specialistov in odprava vloge zdravstvenega sveta pri sprejemanju standardov in normativov. Druga zahteva je pa vezana na izpolnitev prve in sicer ločena pogajanja z zdravstvenim stebrom, se pravi z zdravniki, medicinskimi sestrami, zdravstvenimi administratorji in vsemi zaposlenimi v zdravstvu glede plač v bodoče in glede položaja, nepovezano z ostalimi člani javnega sektorja,« pojasni Seušek.

V izolski bolnišnici so od začetka stavke odpovedali nekaj več kot tretjino storitev, »so pa to ocene, ker je težko ocenjevati odstotek, saj vsak dan prihajajo tudi urgentni posegi, ki niso bili planirani, tako da je potem statistiko težko delati,« še pove Seušek.

V zadnjih dneh je največ prahu dvignilo neizdajanje bolniških listov. Na novinarski konferenci na temo zagotavljanja oskrbe pacientov v času stavke, ki jo je preteklo sredo sklicalo Ministrstvo za zdravje, je Ana Vodičar iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zatrdila, da so zdravniki dolžni opravljati tudi zdravstvene storitve v širšem smislu, kot je na primer izdaja potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, saj s tem zagotavljajo socialno varnost, ki je v 50. členu Ustave Republike Slovenije zagotovljena človekova pravica državljanov Republike Slovenije. Zdravniki pa se s tem ne strinjajo. Pretekli teden je Zdravstveni dom Koper obiskala inšpekcija, ki je preverjala potek dela. »Pacienti pritožbe verjetno sporočajo varuhom pacientovih pravic, ti pa nam pošiljajo elektronska sporočila, naj izdajamo bolniške liste. To pa ni neko uradno stališče,« trdi Štagar. Navodila zavarovalnice in ministrstva glede izdajanja bolniških listov po besedah Štagarja nimajo pravne podlage.

Pa vendarle gre za vprašanje socialne varnosti pacientov. Štagar na to odgovarja, da doslej težav niso imeli, saj se mesec še ni zaključil. »Te bolniške ljudje rabijo konec meseca za delodajalca. Mislim, da bo najbolj pereč naslednji teden.«

Pogajanja med Fidesom in predstavniki države doslej še niso obrodila sadov. »Tudi mi se že utrujamo. Mi večino stvari naredimo. Zelo redko tudi kakšen zdravnik ne stavka, ker ni v sindikatu, večina zdravnikov pa je usmerjena v to, da izvaja protest na takšen ali drugačen način, predvsem pa ne z veliko težo na pacientih,« trdi Štagar in dodaja: »Ta manever z bolniškimi listi bo najbrž prevagal situacijo. Leta 1996 so stavko ustavili ravno bolniški listi, zdaj pa je situacija drugačna, saj takrat ni bilo zakona o zdravniški službi in člena, ki določa, kaj smo dolžni delati. V njem ni zapisano, da so bolniški listi tista storitev, ki jo moramo obvezno delati v času stavke.« V tem primeru bi morala za izdajo bolniških listov poskrbeti država. »Leta 1996 je vse bolniške prevzel ZZZS in njihovi zdravniki so morali pisati bolniške liste,« še pojasnjuje Benjamin Štagar. Pediatri so sicer bolniške liste obvezani izdati, saj so te vezane na otroke in morajo zagotoviti, da otroci zaradi stavke ne bodo oškodovani.

Naključni mimoidoči s koprskih ulic so do zdravniške stavke večinoma kritični:

»Mi, penzionisti smo zelo nezadovoljni, ker čakalne vrste so predolge in mislim, da preden bomo kaj dočakali, bomo prej verjetno šli gor v nebesa ali dol v pekel. Je žalostno.«

»To ni dobro. Ne delajo v redu. Vseeno se čaka. K sreči jaz ne rabim, ampak tisti, ki rabi, ima probleme.«

»Jaz se ne strinjam s tem. Vsak ima pravico stavkati, ampak določene stvari se ne bi smele dogajati. Delavec, ki je na bolniški, mora dobiti bolniški list. To se mi ne zdi prav. Ne zdi se mi prav, da nekdo čaka na pregled ne vem, koliko let ali mesecev in mu zdaj ponovno prenesejo termin. To človeku naredi stisko.«

»Ni mi všeč, da vpliva to na njihovo dostopnost. Zdaj priti do njih je katastrofa. Sem potrebovala zdravila in je bil cel kaos priti do njih. Sem morala iti osebno tja in povedati, da rabim, ker se nihče ni javil. Imajo samo odzivnike in tudi na mailu avtomatsko odgovorijo, da ne odpisujejo.«

Nekdanji minister Dušan Keber v kolumni za časnik Dnevnik opozarja, da stavka škodi zdravju državljanov vsak dan, ko traja. Bolni ali poškodovani ljudje so namreč na urgencah zavrnjeni in napoteni domov, velikokrat zgolj po odločitvah triažnih sester. Keber navaja dva primera iz svoje družine, kjer je bila obravnava nujna in je bila nato zagotovljena šele po njegovem posredovanju, in se sprašuje, koliko drugih primerov se ni končalo tako srečno.

Zdravniki zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij. A pravo plačno nesorazmerje se pokaže šele, ko njihove plače primerjamo s plačami delavcev, ki delajo za minimalno plačo. Naključni mimoidoči je to komentiral tako: »Prodajalka v trgovini je tisti srednji sloj, ki ne zasluži niti toliko, da bi stanovanje najela. Zdravniške plače so v primerjavi s tem odlične.«

Eva Brajkovič