Zdravilna kopel v ledeno mrzli reki
Zadnja leta se vse več ljudi kopa v mrzlih tolmunih rek in jezerih, da bi, kot sami trdijo, okrepili imunski sistem in odgnali sezonske bolezni. Slovenija se pridružuje trendu mnogih evropskih držav, kjer je kopanje v mrzli vodi že dolgo popularni zimski običaj. Namakanje v mrzli vodi in povezovanje tega početja z domnevnimi zdravilnimi učinki ima dolgo zgodovino, predvsem v Rusiji in Skandinaviji, kjer gre za tradicionalne ljudske prakse.
Danes vrhunski športniki uporabljajo bazene z ledeno vodo za hitrejšo regeneracijo po fizičnih naporih. Vse več ljudi je prepričanih, da mrzla kopel zmanjšuje vpliv stresa in odpravlja tegobe sodobnega življenja. Pri nas so med bolj priljubljenimi kopališči z ledeno mrzlo vodo: Planšarsko jezero na Jezerskem, Javorniško jezero, jezero Jasna v Kranjski Gori in ledeno mrzli Bajdinški slapovi pri Turjaku. Tudi krajevne reke so postale priljubljena kopališča. Naš sogovornik Branko se zadnji dve zimi vsaj enkrat mesečno prepušča tokovom nečloveško mrzle Idrijce. Pravi, da mu je kopanje v vodi s temperaturami tik nad lediščem spremenilo življenje. Njegovo počutje se je izboljšalo, trdi, da nima več sezonskih prehladov, ki jih je imel vsako leto. Letos so se mu v reki pridružili njegovo dekle in nekaj prijateljev. Klub temu da tudi v Sloveniji obstajajo tečaji in delavnice za začetnike, ko gre za učenje tehnik kopanja v ledeni vodi, se Branko ni odločil za kaj takega. Tudi sam je bil skeptičen do učinkovanja mrzle vode in razume pomisleke ljudi. Prepušča jim, naj se sami odločijo, ali bodo sredi zime skočili v mrzlo reko, a je prepričan, da bi večina ljudi občutila poživljajoče učinke Idrijce ali kake druge reke. Tudi njegovi prijatelji in dekle so bojda že spoznali, kako blagodejno je tičanje v ledeni vodi.
Branko trdi, da ima svoj pristop in se ne poslužuje Hoffove metode. Začetnik »izobraževanja« o zdravilni moči ledeno mrzle vode je 62-letni Wim Hoff, poznan tudi pod vzdevkom Ledeni mož, ki je na Nizozemskem znan medijski obraz. Njegova metoda izpostavljanja mrazu je povezana z dihalnimi vajami in meditacijo; gre za nekakšno vrsto polarne joge. Hoff je prepričan, da je zaradi kopanja v ledeni vodi razvil sposobnost vplivati na svoj avtonomni živčni sistem in s tem na imunski odziv. Najpomembnejše vprašanje, da bi razumeli učinkovanje mrzle vode, je: kateri fiziološki procesi se ob tem sprožijo v človekovem telesu? Zagotovo skok v tako mrzlo vodo sproži izločanje adrenalina. Mogoče je, da s ponavljajočim se izpostavljanjem mrazu svoje telo pripravimo do tega, da je sposobno hitreje sprostiti več adrenalina v krajšem času. Izpostavljanje mrazu torej potencira kapaciteto za izločanje adrenalina. Gre za kratkotrajen stresni odziv v telesu, ki pa ga je mogoče ponavljati znova in znova. S skokom v ledeno reko torej svoje telo trenirate v odzivanju na stresne dejavnike. Mogoče bo zato postalo bolj učinkovito pri njihovem premagovanju. A to ni potrjeno z nobeno znanstveno raziskavo, gre bolj za ljudsko modrost. Ne vemo, če pogosto izpostavljanje nizkim in visokim temperaturam izboljšuje reguliranje telesne temperature. Še težje je potrditi tezo, da so ljudje z izvajanjem te tehnike sposobni do neke mere nadzorovati imunski odziv in vnetne procese v telesu, kakor trdijo nekateri veterani kopanja v mrzli vodi.
Branko pojasnjuje, da se je tudi njegov dedek pred desetletji skupaj s prijatelji pozimi kopal v Idrijci. Kopanje v mrzli vodi je praksa, ki je v ljudstvu obstajala že v preteklosti, zdaj pa so jo oživili, da bi lajšala tegobe sodobnega človeka. Dodatna privlačnost, ki jo poudarja tudi naš sogovornik, je v čaru skupinskih »obredov« kopanja, ko se ob gorskem jezeru ali domači reki zberejo sotrpini z namenom, da bi doživeli »duhovno« izkušnjo. Smiselno je, da doživljanje duhovnega prebujenja omejite na kratek čas, sicer boste ob predolgem namakanju v ledeni vodi staknili prehlad ali pljučnico. Prav tako ne pozabite, da je kopanje v visokogorskih jezerih zaradi občutljive flore in favne prepovedano.
