V svetu digitalnih informacij je večina ljudi vpetih v eno ali več spletnih družbenih omrežij. Daleč najpopularnejši je Facebook, kar bi prosto lahko prevedli v »knjigo obrazov«. Uporablja ga namreč tri milijarde ljudi. Veliko od njih jih poleg Facebooka uporablja še Twitter in Instagram. Prek njih komuniciramo, si pošiljamo različne vsebine, spremljamo aktivnosti naših prijateljev ter organizacij in ponudnikov spletnih vsebin.
Glavni prihodek socialnih omrežij je oglaševanje in v to smer se giblje tudi delovanje teh virtualnih platform. Zato na svojih zidovih, kakor se imenuje osrednji del našega Facebook profila, ne vidimo istih zadetkov kot drugi uporabniki, saj jih v ozadju usmerjajo računalniški algoritmi, ki prepoznavajo naše navade in želje. V želji, da bi nam prikazali čim bolj relevantne vsebine oziroma nas kar najdlje zadržali na njihovih spletnih straneh ali nam prodali določene proizvode, nam tako prikazujejo zadetke za katere so algoritmi izračunali, da bodo pritegnili našo pozornost. Tako se poleg sponzoriranih oglasov na naših FB zidovih pojavljajo strani, ki se tam znajdejo glede na našo zgodovino iskanja na spletu.
Glede na to, da v modernih družbah na spletnih omrežjih preživimo ogromno časa, lahko zaradi usmerjenega prikazovanja vsebin zapademo v t. i. »informacijski mehurček«. Ker nam algoritmi prikazujejo zgolj informacije, zbrane na podlagi naše pretekle uporabe spleta, smo manj izpostavljeni drugim pogledom in idejam ter se tako počasi zapiramo v lasten specifičen miselni svet.
Kot je izpostavil aktivist in raziskovalec spleta Eli Pariser, so informacijski mehurčki plod povsem komercialnih interesov. Da bi privabil uporabnike na svojo stran, jim mora ustvarjalec spletnih strani ponuditi informacije, ki so za njih pomembne ali zanimive. Da bi ob tem zaslužil denar pa jim mora ponuditi tudi takšne oglase. To je sprožilo zlato mrzlico po osebnih informacijah, za katere tekmujejo vsa največja podjetja, kot so Google, Facebook, Microsoft in Yahoo. Vsako od njih si želi ustvariti čim bolj natančen profil vsakega od nas, da bi nam lahko ponudil produkte in vsebine, ki so nam pisane na kožo. Tako se je odprl povsem nov trg informacij, na katerem je mogoče vsako naše dejanje na spletu, vstop na določeno spletno stran, vsak naš klik z miško prodati kot tržno blago.
Vendar ne gre zgolj za prodajo produktov. Z izbiro prijateljev in vsebin, ki ustrezajo našim predstavam se s pomočjo teh algoritmov čedalje bolj zapiramo v svoj miselni svet. S prikazovanjem zgolj določenih vsebin se namreč naš pogled na svet oži in zapira sam vase. In četudi postaja zelo skrajen, bomo na spletu našli somišljenike, ki nas bodo utrdili v našem prepričanju in nas tako ohranili v določenem miselnem vzorcu.
S široko uporabo spleta in socialnih omrežij so se namreč nekakatere ideje, ki so prej veljale za skrajne, iz ozkih krogov istomislečih pozameznikov, preselile na širni splet in pridobile nove privržence in s tem nov zagon, kar so odlični nastavki za širjenje lažnih informacij in sovraštva.
