Za park s 300 stanovanji ali za 300-metrsko stolpnico s parkom?

KOPER * Čez dober teden (10. oktobra 2021) bodo v Kopru na občinskem referendumu odločali o tem, kaj zgraditi na območju Toncity.

Občinski svet je na seji dne 23. junija 2021 sprejel odlok o veljavnosti prostorskih aktov na urbanem območju »Barka« (med Ferrarsko ulico in Luko Koper), s čimer so omenjenemu  območju povrnili namembnost stanovanjske gradnje –  kot to sicer že več kot 30 let predvideva državni prostorski načrt. Z omenjenim odlokom je predvidena tudi gradnja enotnega zdravstvenega doma. Trenutni ima ordinacije in laboratorije razpršene po celem mestu.

Občinskega odloka ne podpirajo vsi. Civilna iniciativa »Parka ne damo« zbrana okoli bivšega koprskega župana Borisa Popovića po pisanju Primorskih novic vztraja pri Popovićevi ideji o gradnji kar 365 metrov visoke stolpnice, ki bi bila »višja od bližnjega Markovca in z vrha katere bi bilo moč videti Benetke«. Okoli stolpnice bi zasadili veliko dreves na okoliških zelenih površinah. Po slikovnih gradivih v zvezi z njihovo idejo in izjavami njihovih predstavnikov je jasno razvidno, da si želijo izkopa morskega kanala za plovbo potniških križark okoli mesta. V ta namen bi bilo med drugim potrebno odstraniti velik del koprskega pristanišča (Luke Koper) in uničiti naravni rezervat Škocjanski zatok.

Lastniki zemljišč na območju, ki ga ureja občinski odlok v dogovoru z občino, načrtujejo na zemljiščih – znanih pod imenom Toncity – izgradnjo 300 stanovanj z veliko zelenimi površinami. Trdijo, da bo v njihovi stanovanjski soseski zasajenih več dreves kot jih predvideva park prej omenjene civilne iniciative. Ob tem poudarjajo, da bo izgradnja stanovanjske soseske mestu Koper »omogočila pridobitev dodatnih sodobnih javnih in zasebnih storitev, ki jih staro mesto potrebuje, vendar nima«. Ob tem bi bila občinska blagajna deležna priliva okoli 12 milijonov evrov na račun komunalnih dajatev.

V sredo je na tiskovni konferenci župan mestne občine Koper Aleš Bržan (Lista AB) dejal, da bi z izgradnjo stanovanjske soseske vsaj delu občank in občanov omogočili rešitev stanovanjske stiske v mestu. Po študiji Urbanističnega inštituta RS, na katero se sklicuje tudi vodstvo občine, v Kopru primanjkuje preko 2800 stanovanj.

Kaj je za mesto Koper in tamkajšnje prebivalce boljše? Odgovor na to bodo vsekakor dali sami. Ta bi moral biti posledica dobre obveščenosti o zadevi in ne skopih izjav ene ali druge strani.

Od javne predstavitve ideje takratnega župana Popovića dalje, ki jo je predstavil leta 2014 z izbranimi idejnimi rešitvami, si je strokovna javnost enotna – Koper še zdaleč ni primeren za takšno stolpnico. Ob predstavitvi idejnih rešitev stolpnice leta 2014 je takratna predsednica Zveze društev arhitektov Slovenije Maja Ivanič za časnik Delo dejala: “To so fantazijski projekti, ki si jih privoščijo župani, da nabirajo glasove za volitve. So popolnoma nesmiselni in nerealni. Koper že ima veliko več kvalitet in ne potrebuje dodatne stolpnice. Nenehno uničujemo našo identiteto s projekti, ki z regionalno identiteto nimajo ničesar (nekakšni Disneylandi in City Parki).”

Že enostavna ocena stroškov da hitro vedeti, da gradnje 365 metrov visoke stolpnice ni moč niti dobro začeti brez vsaj 300 milijonov evrov. In to v razmerah, ko tuja gradbena podjetja gradijo vse zahtevnejše objekte – tudi bistveno manj zahtevne od tovrstne stolpnice. Upoštevajoč to je napoved so otvoritve novih delavnih mest pri gradnji stolpnice v Kopru domačinom bolj slaba tolažba, saj tudi na manjših gradbiščih prevladujejo tuji delavci na začasnem delu v Sloveniji.

Glede na to, da je letni proračun MO Koper zastavljen na približno 70 milijonov evrov, bi odločitev za gradnjo stolpnice pomenila, da mora občina samo za izgradnjo stolpnice nameniti vse načrtovane prihodke v naslednjih petih letih – ne da bi pri tem en sam cent porabila za zagotavljanje komunalnih in drugih storitev (občinska uprava, uradi, vrtci, šole, knjižnice, zdravstvene ustanov …) za obdobje petih let. Kar seveda ni izvedljivo niti teoretično.

Zanimivo pri nasprotnikih občinskega odloka je tudi to, da stolpnica ne bi predstavljala največjega stroška pri izgradnji njihovega »parka«. Plovni kanal, namenjen plutju potniških križark, ki bi staremu jedru povrnil obliko otoka in ga odrezal od celine, bi – to je jasno tudi laikom – občino stal preko milijardo evrov.

Na eni strani civilna iniciativa pod mentorstvom nekdanjega župana Popovića zagovarja megalomansko transformacijo Kopra, ki bi v občinski blagajni pustila vsaj milijardno luknjo, na drugi strani pa bi s potrditvijo občinskega odloka delu koprskih družin rešili stanovanjsko stisko in v občinsko blagajno prejeli vsaj 12 milijonov evrov komunalnih prispevkov.

S primerjavo vpliva realizacije ene ali druge opcije na občinske finance je jasno, da niti najbolj zagreti zagovorniki parka s stolpnico v Kopru ne znajo pojasniti, kje bi občina našla preko milijardo evrov za njegovo izgradnjo, medtem ko bi stanovanjska soseska mestu in občini prinesla tako finančne kot splošne koristi. Samo od sebe se zastavlja vprašanje, ali si civilna iniciativa res prizadeva za izgradnjo parka ali pa ji to služi za zakritje pravega cilja – to je preprečitev stanovanjske gradnje na enem izmed redkih zemljišč v Kopru, ki ga nekdanji župan Popović ni uspel spraviti pod okrilje podjetja Grafist.

Jasno je, da bi zavrnitev občinskega odloka na referendumu občino prikrajšala za dohodke od komunalnih prispevkov. Po preliminarnih ocenah bi občinska blagajna ostala brez kar dvanajstih milijonov. Vzporedno s predhodnim se postavlja tudi vprašanje, kdo bi največ zaslužil v primeru zavrnitve občinskega odloka.