V zadnjem času lahko v medijih zasledimo podatke, ki naj bi dokazovali, da se je v državi začelo gospodarsko okrevanje, kar vlada nepresenetljivo pripisuje uspešnosti lastnih politik. Drži, da je bruto domači proizvod v prvih devetih mesecih leta 2021 za 7,4 % višji kot v istem obdobju 2020. Tudi zaposlenost se je v tretjem četrtletju 2021 povečala za 2,5 % glede na isto obdobje leto prej. A ob tem je potrebno povedati, da je zaradi majhnosti države in velike vloge izvoza Slovenija odvisna predvsem od ekonomskih razmer na svetovnem trgu, zato imajo vladni ukrepi le omejen učinek. Nadaljevanje okrevanja dejavnosti, vpetih v mednarodno menjavo (predelovalnih dejavnosti in prometa) torej blagodejno deluje na gospodarsko situacijo pri nas. Potrebno je tudi upoštevati, da smo imeli leto poprej 4,2-odstotni »pandemični« gospodarski padec.
Druga novica, ki naj bi nas prepričala, da se obetajo boljši časi, je napovedano zvišanje minimalne plače. Minister za delo Janez Cigler Kralj je sporočil, da bo uskladitev minimalne plače za leto 2022 enaka višini rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu. Zvišala naj bi se za 4,9 %, na 1074,43 evrov bruto. Takoj je potrebno povedati, da so bili minimalni življenjski stroški nazadnje izračunani leta 2017 za leto 2016 – od takrat so se stroški občutno povečali. Takrat je ta znesek znašal 613,41 evra na mesec.
Seveda bi bilo nujno pri višini minimalne plače upoštevati tudi gospodarsko rast, realno rast plač, gibanja brezposelnosti in zlasti podražitve. Zadnja predvidena višina minimalne plače je bila objavljena v začetku januarja in je znašala 1024,24 evra bruto. Neto to znaša 736 evrov ali drugače povedano 120 % minimalnih življenjskih stroškov izmerjenih za leto 2016. Minister napoveduje zvišanje na 1074,43 evra, kar je po zakonu najnižji možen dvig minimalne plače, kljub temu, da se vlada hvali z rekordno nizko brezposelnostjo in visoko gospodarsko rastjo. Če bi se minister hipotetično v letu 2022 odločil za najvišji možen dvig minimalne plače bi to v bruto znesku pomenilo 1230 evrov (858 evrov neto). Zakaj torej vlada minimalne plače ne prilagodi socialni situaciji? Poglejmo številke, ki bodo pokazale drugačno sliko stanja v državi.
Ljudje vsak dan, na vsakem koraku, v trgovini ali pri plačevanju računov ugotavljajo, da se stanje v državi slabša, kar tudi potrjujejo podatki, ki pa jih ne zasledimo tako pogosto v medijih. Vzemimo mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo, ta znaša 739 evrov, za štiričlansko gospodinjstvo (dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let) 1.551 evrov na mesec in za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok 1.108 evrov na mesec. Primerjajte te podatke z zvišanim zneskom minimalne plače ali pa z minimalnim dohodkom, ki je določen za cenzus prejemanja socialne pomoči (402,18 evra).
Poleg tega se je potrebno zavedati, da revščina ne prizadene vseh skupin ljudi enako, kar se v splošnih številkah gospodarskega stanja izgubi. Iz podatkov Statističnega urada RS je razvidno, da so revščini najbolj izpostavljeni upokojenci, zlasti ženske, brezposelni in pa tudi revni zaposleni, katerih plače so pod eksistenčnim minimumom. Ne čudi torej, da je skupina zaposlenih z minimalno plačo izpostavljena revščini, kar potrjujejo tudi podatki, saj neto minimalna plača v obdobju 2005 – 2019 ni presegla praga tveganja revščine. Minimalna plača, ki se giblje blizu praga tveganja revščine torej ne more zagotavljati dostojnega življenja, temveč prej ustvarja revne zaposlene. Zato socialno pomoč prejemajo tudi zaposleni, zlasti tisti z minimalno plačo, ki so v nerednih oblikah dela in hkrati preživljajo več otrok.
Humanitarne organizacije v Sloveniji opozarjajo na izrazit porast prejemnikov in prejemnic pomoči v zadnjih letih, zlasti oseb, ki so izgubile zaposlitev, oseb z nizkimi prihodki, medtem ko so se med obstoječimi prejemniki stiske še poglobile. Vprašati se je treba kako se bo vlada glede na opevane rezultate gospodarskega okrevanja odzvala na napovedane podražitve, predvsem elektrike in drugih energentov, saj se posledično zaradi višjih cen energentov višajo tudi cene nujnih dobrin. Za konec postrezimo s še enim podatkom: leta 2020 je pod pragom revščine živelo 254.000 ljudi.
