Volitve intervju: Robert Janev, Gibanje Svoboda

Morebitni bodoči poslanec Državnega zbora na listi Gibanja Svoboda je najbolj znan v športnih krogih. Dolga leta je delal v Centru za kulturo, šport in prireditve Izola, bil je član programskih svetov za šport v Občini Izola, pa tudi v Občini Piran, član nadzornega odbora Združenja športnih centrov Slovenije ter član kurikularne skupine za prenovo šolstva za področje športne vzgoje. 

V svojem lokalnem okolju ste bili družbeno aktivni, v svojem aktivizmu tudi uspešni in prepoznani. Kaj je botrovalo odločitvi, da kandidirate za državnozborskega poslanca in ne najprej za občinski svet? Po dolgoletnih izkušnjah iz lokalnega okolja bi verjetno imeli večji vpliv v občinskem svetu kakor v Državnem zboru?  

Kot že sami ugotavljate, sem v lokalnem okolju zelo aktiven in politična neopredeljenost mi je bila v veliko pomoč. Zato da imaš vpliv v lokalnem okolju, ni treba biti politično aktiven. Pomembno je biti svojemu delu predan, vesten in korekten do vseh. Politična neobremenjenost je bila moja dodana vrednost. Kljuko mojih vrat so si podajale skorajda vse politične opcije, saj so vrata bila in so še vedno za vse na stežaj odprta. Bistveno je, da pri svojem delu in odločitvah nisi izključujoč do nikogar. Upam si trditi, da je to meni uspelo. Za vsako odločitev sem poizkušal pridobiti čim širši javni konsenz. Zato sem tvorno sodeloval z vsemi akterji na področju športa v občini Izola in širše. Ob dogajanju zadnjih let pa nisem mogel ostati ravnodušen. Vse dogajanje je zelo vplivalo na mojo družino, prijatelje in na družbo nasploh. Preplavili so nas represija, nasilje in sovražni govor. To zagotovo ni okolje, v katerem bi želel, da odraščajo naši otroci. Zato je bila odločitev, da kandidiram na državnozborskih volitvah, logična in pričakovana.

Gibanje Svoboda je nastalo kot odziv na delovanje oziroma na določene poteze aktualne vlade, zdi se, da je lista nastala kot »maščevalno« združenje tistih, ki so jih poteze vlade neposredno prizadele. Sicer ima gibanje svoj program in deluje kot resna politična opcija, pa vendar, če ne bi aktualna vlada razrešila Roberta Goloba z mesta direktorja Gen-I, te liste ne bi bilo. Zakaj ste se torej odločili kandidirati prav na listi Gibanja Svoboda in ne v kakšni drugi politični stranki s podobnimi nazori?

Prej bi rekel, da je lista nastala zaradi nestrinjanja z dosedanjim načinom dela države, predvsem v njenem institucionalnem oziroma oblastnem smislu. Robert Golob je bil tisti, ki je kepo snega potisnil čez rob oziroma prižgal vžigalno vrvico. Za kandidaturo na državnozborskih volitvah z Gibanjem Svoboda sem se odločil, ker v njem vidim priložnost, da se realizira vizija socialno pravične, svobodne, spoštljive in odprte družbe. Vsega tega ni moč narediti iz cone udobja. Tako kot so se naši stari starši, starši borili za našo prihodnost, je zdaj na nas, da se zavzamemo za prihodnost naših otrok.

Od nastopa Janševe vlade imamo v državi izredne razmere. Od epidemije do vojne v Ukrajini. Kot da to ne bi bilo dovolj, trenutna koalicija izredno situacijo izkorišča za utrditev svoje oblasti, za utišanje kritičnih glasov, podreja si vse podsisteme, od policije do javne RTV, ignorira sodišča, poskuša vplivati na posamezne sodnike, izvaja napade na nevladne organizacije, nastavlja svoje kadre v javne institucije navkljub pomanjkljivim kompetencam, itd. Kakšen je pravzaprav vaš pogled na trenutno dogajanje? Kaj bi izpostavili kot najbolj problematično?  

Vsekakor najprej razkroj pravne države in nezaupanje v družbene podsisteme in sočloveka. Normalizacija bo možna le ob oblikovanju širšega civilnodružbenega  konsenza politike, nevladnih organizacij, civilnodružbenih gibanj, mladih, starih in strokovnjakov različnih področij. Potrebno bo oblikovati družbeno sprejemljiv dogovor pri reševanju vseh družbenih kriz. Eno največjih zagotovo doživlja zdravstvo, ki ga je covid obdobje pahnilo v še večjo agonijo. Zato je nujna zdravstvena reforma in sistem, v katerem bodo pacienti lahko relativno hitro prišli do obravnave in svojega zdravnika. Za gradnjo zaupanja v politiko je potrebna sprememba volilnega sistema, v katerem bodo imeli volivci večji vpliv na izvolitve in delovanje javnih funkcionarjev. Vzpostaviti je treba okvir, ki bo omogočil svobodno okolje za neodvisnost medijev in zagotoviti večji vpliv civilne družbe pri upravljanju z javnimi medijskimi servisi. In nenazadnje vrniti avtonomijo vzgoji in izobraževanju, kot enemu ključnih graditeljev naše prihodnosti.

Če bo na aprilskih volitvah slavilo Gibanje Svoboda, kaj bo prvo dejanje nove vlade oziroma kaj bi po vašem moralo biti? 

Prvo dejanje je zagotovo ustaviti razkroj pravne države in vzpostaviti kulturni dialog ter spoštljivo in vključujočo komunikacijo v družbi. Le na ta način bomo lahko povrnili avtonomijo podsistemom kot so šolstvo, mediji, sodstvo, policija …, ki so ključni za delovanje države.

Kakšen pa je vaš pogled na delovanje civilne družbe, recimo Inštituta 8. marec? Predvsem me zanima kaj si mislite o akciji zbiranja podpisov za zakon »proti škodljivim ukrepom oblasti« in na odziv desne koalicije glede njihovega predloga?

Civilno družbo vidim kot enega od temeljev demokracije, saj omogoča slehernemu državljanu, da se vključi in sooblikuje politiko tudi po volitvah, vzporedno z institucionalnim delom države. Zadnje čase ima pomembno vlogo pri ozaveščanju širše javnosti o aktualnih izzivih družbe, istočasno pa je zelo pomembna dopolnitveni člen države na področju sociale, zdravja, športa, mladih, kulture…Trenutno je med državo in civilno družbo velik razkol, kar se je pokazalo tudi z referendumom o pitni vodi, kjer je imel Inštitut 8. marec ključno vlogo, saj je uspel mobilizirati ogromno maso ljudi in predvsem mlade. Seveda so tovrstne iniciative civilne družbe državi trn v peti, saj opravljajo v bistvu njeno delo in ji s tem spodkopavajo verodostojnost. Sam se bom z Gibanjem Svoboda zavzemal za gradnjo zaupanja v politiko in vključevanje mladih v odločanje o javnih zadevah. 

Boste v primeru izvolitve v Državni zbor ostali v stiku z lokalnim okoljem?

Ne predstavljam si, da ne bi ostal v stiku z lokalnim okoljem. Izola je moj dom. Tu imam svojo družino, starše, prijatelje … Z morebitno izvolitvijo bi se seveda »moja pisarna« preselila v prestolnico, a lokalno okolje bi s tem dobilo močan adut v dogovorih z državo. Tega v zadnjih časih ni bilo zaznati. Prav zato smo se vsi štirje kandidati Slovenske Istre (Mateja Čalušič, Tamara Kozlovič, Danijel Bešič Loredan, Robert Janev) odločili združiti v Gibanje Svoboda Slovenska Istra, saj želimo na lokalnem območju delovati povezano. Med prioritetne projekte, ki jih želimo premakniti z mrtve točke, spadajo zagotavljanje osnovnih človekovih pravic, kot je pravica do pitne vode in s tem zagotovitev novega vira pitne vode, ki bo ustrezal našim potrebam, nadalje odprava prometnega kaosa v Slovenski Istri, ki vključuje pospešitev več državnih investicij, kot so hitra cesta Koper-Dragonja, izgradnja dvotirne železnice Divača-Koper, skrb za ohranjanje identitete Slovenske Istre in razvojno naravnan turizem. 

Jan Bednarik