Volitve intervju: Mojca Mahajnc, SDS

9. tiskani izvod - 15. April 2022

Mojca Mahajnc dela kot samostojna zavarovalna zastopnica, je sodnica porotnica na sodišču v Kopru, članica sveta v zavodu Doma upokojencev Izola in predsednica lokalnega odbora SDS Izola. 

 

 

V času mandata sedanje vlade je Slovenija že drugič predsedovala Svetu EU. Po eni strani so vodenje zaznamovale številne afere od vprašanja svobode medijev, stanja demokracije, do vprašanja delegiranih evropskih tožilcev, po drugi strani pa naj bi Slovenija predsedovanje izpeljala uspešno. Kakšen je vaš pogled?

Slovenija je predsedovanje opravila zelo uspešno. Ta zahteven in odgovoren projekt je predstavljal velik izziv in hkrati izjemno priložnost, da dokažemo, da imamo ideje, znanje ter ambicijo aktivno sooblikovati sedanjost in prihodnost Evrope. To priložnost smo dobro izkoristili, kljub izjemno težkim epidemiološkim razmeram. Izvedli smo večino načrtovanih dogodkov v živo, tudi na najvišji ravni. Vsebinski premiki so bili številni in pomembni. Prioritete, ki smo si jih zastavili ob začetku predsedovanja, so se izkazale za dobro premišljene, ob tem pa smo se morali odzivati tudi na številne nepredvidene krizne situacije.

Ob razglasitvi epidemije in naročilih medicinske opreme se je izkazalo, da so nekatere osebe, blizu te vlade, zaščitno opremo prodajale »uspešneje« kot druge. Tudi računsko sodišče je v svojem revizijskem poročilu zapisalo, da je bil proces nabave zaščitne opreme pomanjkljiv in neučinkovit. Se strinjate z oceno računskega sodišča?

Menim, da je bil postopek nabave medicinske opreme v danih okoliščinah pregleden in učinkovit. Situacija na trgih je bila v času prvega vala epidemije nepredstavljiva in samo hvaležni smo lahko, da je vlada tako uspešno in učinkovito zagotovila medicinsko in zaščitno opremo.

Rusija je 24. februarja začela vojno z Ukrajino z namenom denacifikacije Ukrajine in osvoboditve Donbasa. Evropska unija je nastopila enotno pri obsodbi ruske agresije in sprejela sankcije proti Rusiji na vseh področjih. Zdi se, da omenjene sankcije nimajo želenega učinka. Kakšen je vaš pogled na uveljavljene sankcije? So upravičene?

Sankcije proti Rusiji so upravičene, vendar je jasno, da kratkoročno ne morejo učinkovati in da je njihovo delovanje vezano na dolgi rok. Prav zato je potrebno Ukrajini zagotoviti vso potrebno pomoč, da se bo ubranila. Slovenija pa sicer izvaja sankcije, ki jih izvajajo vse članice EU in članice zveze NATO. Napad Rusije na Ukrajino je v nasprotju z listino OZN in mednarodnim pravom. Ruska agresija vpliva na vse, na varnost vseh.

Ob ukrajinsko-ruski vojni smo priča tudi propagandni vojni. Informacije oziroma poročila z vojnih območij v Ukrajini je težko neodvisno preverjati, uvedena je cenzura s strani Rusije, tudi EU in ZDA so prepovedale oddajanje ruskih medijev. Kako v tem informacijskem kaosu sprejemati medijske informacije?

Ne razumem povsem, kaj me želite vprašati, dejstvo pa je, da lahko na različnih omrežjih spremljamo različne dezinformacije. Zato se mi zdi pomembno, da ob prebiranju medijev spremljamo tiste, za katere vemo, da so kredibilni in da informacije pridobivamo iz več različnih virov. Naj še dodam, da imamo v demokratičnem svetu dovolj varovalk, s katerimi lahko prepoznamo dezinformacije in v primeru ruske agresije v Ukrajini ne moremo govoriti o propagandi EU in ZDA, temveč kvečjemu o ruski propagandi, za katero se mi zdi prav, da je v EU prepovedana.

Ob zaprtju Ruskega kulturnega centra se je v medijih razvila debata o bojkotu ruske kulture. Na Odboru za zunanjo politiko so potrdili odločitev o zaprtju. Kakšno je vaše mnenje glede prepovedi ruske kulture tako v Sloveniji, še bolj pa v EU, kjer so prepovedali celo Dostojevskega? Se vam zdijo taki ukrepi smiselni?

Kolikor mi je znano, Evropska unija ni prepovedala Dostojevskega, to niti ni smiselno. Edino orodje, ki ga ima država v rokah, da izrazi nestrinjanje s kršitvijo praktično vseh mednarodnih aktov in pravil mednarodnega prava, je to, da uvede dodatne sankcije. Glede na to, da Rusija z agresijo nad Ukrajino tudi množično krši človekove pravice, je edino prav, da vsaka država pokaže nestrinjanje s tovrstnimi dejanji.

Vlada RS, predvsem Ministrstvo za notranje zadeve, sta se zelo hitro odzvala na begunsko problematiko, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini in nakazala, da je Slovenija pripravljena na sprejetje večjega števila beguncev. Ob tem je minister Hojs s tvitom, ki ga je kasneje izbrisal, sprožil razpravo o »pravih« in »nepravih« beguncih. Mislite, da res obstaja razlika med begunci?

Dejstvo je, da se je Slovenija hitro odzvala na pritok beguncev iz Ukrajine. Poudariti pa je potrebno, da je jasna razlika med begunci, ki pridejo z vojnega območja in ekonomskimi ilegalnimi migranti, ki si želijo samo boljšega življenja izven svoje domovine. Jasno je razvidno, da iz Ukrajine bežijo ženske in otroci, medtem ko so iz vojnega območja Sirije, pa tudi okoliških držav, pred leti v Evropo migrirali za boj sposobni moški, ki so si v Evropi želeli najti le ekonomske ugodnosti, žensk in otrok pa je bilo le za peščico.

Kaj bo osrednja točka vašega delovanja v primeru izvolitve v državni zbor?

Svoje življenje sem posvetila pridobivanju znanja, ki temelji na aktivnem uresničevanju človekovih pravic in ravno v tem se najbolj razlikujem od drugih kandidatov. Skozi svoje aktivno politično delovanje si predvsem želim prispevati k razvoju Izole, kot kraja z unikatno tradicijo in strateško lego. Želim si napredka pri oskrbi s pitno vodo in s tem neprekinjeno oskrbo celotne Slovenske Istre. Drugo pomembno področje je zdravstvo in dostopnost do osebnega zdravnika za vse prebivalce lokalne skupnosti. Zavzemala se bom za izboljšanje položaja kmetov, vinogradnikov, oljkarjev in ribičev, ter za razširitev in spodbujanje samooskrbe. Ravno tako tudi za posodobitev infrastrukture, da bodo obiskovalci in tudi invalidi lažje dostopali do naših turističnih točk. Skrb za »zeleno naravo« in izgradnja malih čistilih naprav ter kanalizacijskega omrežja na podeželju je prav tako pomembna. Želim si, da se najde primeren prostor za umestitev novega doma upokojencev in kulturnega doma. Umestiti želim tudi projekte, ki bodo omogočali mladim družinam reševanje prvega stanovanjskega problema. Hkrati si bom skozi svoje delovanje prizadevala za dobro vseh državljanov in prispevala na tistih področjih, ki nujno zahtevajo sodelovanje in  podporo vseh. Pomembno se mi zdi, da v naši Slovenski Istri zagotovimo neprekinjeno dobavo vode tudi v poletnih mesecih. Prizadevala si bom za sodelovanje na vseh ravneh. 

Jan Bednarik

Jan Bednarik

Back to top button