Volitve intervju: Martina Kos, Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba

Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba nastopa na volitvah prvič. V volilni boj pa se ni podala kot politična stranka ampak, kakor pove že ime, civilno družbeno gibanje. Z njihovo predstavnico Martino Kos smo se pogovarjali o aktualni problematiki. 

Zakaj ste se na volitvah odločili nastopiti kot lista in ne kot stranka?

Po odzivih na terenu v zadnjem letu smo ugotovili, da ljudje ne želijo več slišati za karkoli povezanega s političnimi strankami in na srečo smo v Zakonu o volitvah našli 44. člen, ki volivkam in volivcem omogoča nastop na volitvah brez ustanavljanja oz. organizacije v obliki politične stranke. Odločili smo se nastopiti kot Lista volivcev, saj je to najbolj demokratična in neposredna oblika civilno-družbenega nastopanja volivcev na volitvah. Povezali smo se ljudje, ki imamo dovolj političnih strank in strankokracije (vladavine strank), pa čeprav smo za svojo kandidaturo na volitvah morali zbrati desetkrat več podpisov podpore volivcev kot politične stranke. Kljub temu, da se je zdelo morda nemogoče, nam je uspelo v petih tednih zbrati ne le zahtevanih 8000, ampak skoraj neverjetnih 12.000 podpisov podpore kandidaturi.

Ob razglasitvi epidemije in naročilih medicinske opreme se je izkazalo, da so nekatere osebe blizu vlade, zaščitno opremo prodajale »uspešneje« kot druge. Računsko sodišče je v svojem revizijskem poročilu zapisalo, da je bil proces nakupa zaščitne opreme pomanjkljiv in neučinkovit. Kako bi vi izpeljali omenjeni postopek, da bi bil preglednejši?

Postopki nabave v državni upravi vedno potekajo v obliki javnih naročil; zakonodaja s tega področja je zelo jasna in natančno določa vse zahteve in pogoje za transparentno in ustrezno izvedbo postopkov javnega naročanja, nadzor nad zakonitostjo postopkov pa opravlja državna revizijska komisija. Z vidika javnega naročanja problem vidimo predvsem v tem, da je ta vlada ob razglasitvi epidemije dvignila mejne vrednosti, ki opredeljujejo, kdaj gre za javno naročilo, za katerega se mora obvezno uporabiti določbe Zakona o javnem naročanju (ZJN). Te vrednosti so kar podvojili – tako se sedaj v državni upravi vsa naročila blaga in storitev, katerih ocenjena vrednost je nižja od 40.000 evrov, opravijo mimo postopka javnega naročanja. Prej je bila mejna vrednost za postopke javnega naročanja blaga in storitev 20.000 evrov. To novo mejno vrednost je vlada letos vnesla v ZJN kot trajno spremembo (ne le za čas izrednih razmer na račun epidemije). Mi takih naročil ne bi izvajali, ker ne bi izvajali nepotrebnih, škodljivih in neustavnih ukrepov. Predloge, kako bi upravljali z razglašeno krizo, smo objavili na edinem mestu za obravnavo predlogov ljudstva – portalu Predlagam vladi, kjer do njihove obravnave ni prišlo. Državna uprava mora pri svojem delu izkazovati zavedanje, da je v službi naroda in mora pričeti delovati v korist državljank in državljanov, ne lobijev.

Rusija je 24. februarja začela vojno z Ukrajino z namenom njene denacifikacije in osvoboditve Donbasa. Evropska unija je pri obsodbi ruske agresije nastopila enotno in sprejela ter začela uveljavljati sankcije proti Rusiji na vseh področjih. Kako gledate na dosedanje dejavnosti vlade RS glede vojne v Ukrajini? Bi karkoli spremenili glede odziva na ukrepe proti Rusiji?

Absolutno bi spremenili tako rekoč vse. Najprej, da je za krizo v Ukrajini kriva predvsem Evropska unija, ki od Ukrajine ni zahtevala popolnega spoštovanja pogodbenih določil glede zaščite manjšine v pogodbah oziroma dokumentih Minsk I in Minsk II, ki jih je Ukrajina sistematično kršila. Ker Ukrajine ni odvrnila od kandidiranja za članstvo v zvezi NATO, tudi zaradi lastnih strateških dokumentov, ki bi morali EU voditi k izvajanju Skupne zunanje in varnostne politike. Nesprejemljivo je, da nas je s svojim odzivom aktualna vlada pripeljala v ogrožanje naše nacionalne varnosti, ki je tokrat tudi ogrožanje naših gospodarskih interesov. Za karkoli podobnega bomo vedno zahtevali odločanje z najmanj dvotretjinsko večino Državnega zbora, če ne kar neposredno voljo ljudstva. Obenem pa predvsem trdimo, da imamo glede Ukrajine bistveno premalo relevantnih informacij in da se z njimi, tako kot v primeru razglašene krize, preveč enostransko manipulira. Potrebno je zagotoviti tudi energetsko varnost in energetsko samooskrbo Slovenije in v luči tega zavzemati svoje stališče – torej biti pragmatični in ne nepremišljeno in prenagljeno prevzemati stališč EU, ne da bi najprej poznali vsa ozadja in razloge ukrajinsko-ruske vojne.

Ob ukrajinsko-ruski vojni smo priča tudi propagandni vojni. Informacije z vojnih področij v Ukrajini je težko neodvisno preverjati, uvedena je cenzura s strani Rusije, tudi EU in ZDA so prepovedale oddajanje ruskih medijev. Kako torej v tem informacijskem kaosu sprejemati medijske informacije? 

Objektivno informiranje in pravica do svobode govora sta ključni. Medijem je treba vrniti njihovo neodvisnost in znova vzpostaviti profesionalnost. Medijske informacije moramo zato v tem informacijskem kaosu sprejemati konzervativno, previdno in čim bolj nevtralno ter iz čim več (nasprotujočih si) virov poskušati ustvariti objektivno sliko dogajanja.

Vlada RS, in Ministrstvo za notranje zadeve sta se zelo hitro odzvala na begunsko problematiko, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini in nakazala, da je Slovenija pripravljena na sprejetje večjega števila beguncev. Ob tem je minister Hojs s tvitom, ki ga je kasneje izbrisal, sprožil razpravo o »pravih« in »nepravih« beguncih. Mislite, da res obstaja razlika med begunci?

To ni relevantno vprašanje. Vprašanje je, kdo je zakuhal krizo v Ukrajini, kakšna je tam vloga tako imenovanih tretjih držav in kdo bo plačal najvišji davek. Razlika obstaja kvečjemu med begunci in ekonomskimi migranti. V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje in tako naprej, kot pravi 14. člen Ustave RS.

Ob zaprtju Ruskega kulturnega centra, se je razvila debata o bojkotu ruske kulture. Kako bi vi glasovali glede zaprtja omenjenega centra? 

Naše mnenje je, da ruski narod ni »kriv« za vojno dogajanje in razmere v Ukrajini, zato  ga ne bi smeli »kaznovati« – sploh pa ne bi smeli omejevati ali prepovedovati njegove kulture, saj se s tem ne doseže prav ničesar; menimo, da je bojkotiranje narodne kulture ponižanje in razvrednotenje njegove kulturne dediščine, osiromašenje naroda za njegovo kulturo, tradicijo in korenine, kar pa ne spada med civilizirane družbenopolitične ukrepe razvitega sveta. To stališče in naraščajoča mržnja proti vsemu, kar je povezano z Rusko federacijo je povsem nesprejemljivo. Natanko to je plan globalistov in agend, kot so nas v razglašeni krizi skušali razdeliti na cepljene in necepljene, testirane in netestirane, bolne in zdrave, sedaj pa na »pro-Ruse« in »pro-Ukrajince«. Glasovali bi torej proti zaprtju Ruskega kulturnega centra in omejevanju oz. bojkotiranju ruske kulture.

Kaj ste kot gibanje Zdrava družba, do sedaj že storili?

Delujemo na lokalni in nacionalni ravni. Med našimi nacionalnimi aktivnostmi je bila najodmevnejša pobuda za referendum proti spornemu Zakonu o vodah, za katero nam je uspelo v petih dneh, namesto potrebnih 2500, zbrati kar 33.670 in več podpisov državljank in državljanov. Že leta 2020 smo v Državni zbor vložili ljudski predlog sprememb Zakona o nalezljivih boleznih – ZNB, ki ga sedanje poslanke in poslanci žal niso podprli. Leta 2021 pa smo s svojimi aktivnostmi uspeli posredno doseči, da Zakon o nalezljivih boleznih – D verzija, s katerim je skušala režimska oblast močno poseči v naše temeljne človekove pravice in svoboščine, ni bil sprejet. V parlament smo vložili tudi ljudski predlog sprememb Zakona o zdravilih, s katerim smo zahtevali izredne analize cepiv, v katerih so bile najdene strupene snovi, tudi za več vrst cepiv za covid-19. Po vseh krajih po Sloveniji spodbujamo  samooskrbnost na ključnih življenjskih področjih: skrb za varno okolje za otroke, zagotavljanje lokalne hrane, podpora zdravju ljudi, pomoč za varstvo pravic, uvajanje lokalne valute… Zavedamo se, da vsi mi živimo na lokalni ravni, kjer je treba poskrbeti za kvalitetno življenje v zdravem okolju. Za potrebe varne samooskrbe z lokalno pridelano hrano smo vzpostavili nacionalno spletno platformo posvojimokmeta.si, ki nam že omogoča neposredno povezovanje z lokalnimi pridelovalci zdrave hrane. Izdajamo tudi tiskano glasilo Ozaveščeni, kjer objavljamo pomembne in kvalitetne vsebine, ki so v drugih medijih večina spregledane ali celo cenzurirane. 

Jan Bednarik