Viadukt Gabrovica: »Majhen otrok, ki se očetu suče pod nogami.«

Na največjem gradbenem projektu v državi, izgradnji drugega tira od Divače do Kopra, so v torek, 12. decembra, zakoličili pomembno prelomnico. Glavna gradbena dela na viaduktu Gabrovica so zaključena. Zaključek del so s slavnostnimi govori in prerezom traku obeležili premier Robert Golob, infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, direktor družbe 2TDK Matej Oset ter vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše.

 

Viadukti so sicer najbolj opazen del drugega tira, saj večina proge poteka pod zemljo. »Prav zato so vsi trije viadukti na trasi nekaj posebnega. Viadukt Gabrovica je eden najbolj slikovitih delov proge. Podoben je vlaku, ki brzi po dolini. Hitrost je pomembna. Po naši progi bodo vlaki vozili bistveno hitreje kot danes, količina prepeljanega tovora pa bo bolje služila potrebam hitro razvijajoče se Luke Koper,« je bil v govoru navdušen Oset.

Trasa drugega tira med Divačo in Koprom je dolga dobrih 27 kilometrov, potekala pa bo po sedmih predorih, v skupni dolžini 20,5 kilometra in treh viaduktih – Glinščica, Gabrovica in Vinjan. »V tem trenutku je dokončanih več kot 20 kilometrov dostopnih cest, ki so bile nujne za začetek gradnje, izkopanih je več kot 31 od 37 kilometrov predorov, končana sta dva viadukta, tretji pa bo kmalu,« je napredek gradnje povzel direktor 2TDK.

Predviden rok, ko naj bi prvi vlak zapeljal po progi, je trenutno začetek leta 2026. V zadnjih dveh letih pa je precejšnje polemike sprožila debata o smiselnosti gradnje vzporedne proge drugega tira. Sedanja stara proga med Koprom in Divačo namreč poteka po vodovarstvenem območju, ki je že bilo ogroženo, ko je leta 2019 po iztirjenju vlaka v naravo izteklo okoli 10.000 litrov kerozina, in bi jo bilo zato potrebno ukiniti. Napoved, da bo projekt gradnje drugemu tiru vzporedne proge do konca letošnjega leta umeščen v prostor, pa se ne bo uresničila. »Delamo na tem, projekt do konca ne bo leta umeščen v prostor, se pa dela. Stvari ne stojijo. Po kamenčkih bomo prišli do končnega cilja – to je najprej en nov tir in potem absolutno tudi drugi,« je obljubila ministrica Bratušek. Čeprav bo dodatni tir umeščen tik ob drugem tiru, je potrebno izpeljati vse prostorske in okoljske preveritve, za to pa bo prej potrebno še zaključiti finančno konstrukcijo. Glede tega je ministrica Bratušek povedala še: »Vesela sem, da smo leta 2019, ko sem bila prvič ministrica, vztrajali in servisne cevi ob tunelih, ki so pogoj, da smo sploh lahko ta projekt izpeljali, razširili do te mere, da imamo pravzaprav dve tretjini novega dodatnega tira že zgrajenega, tako da bo tudi finančna zahtevnost drugega bistveno manjša. Govorimo o nekaj sto milijonih evrov in nikakor o še eni milijardi, kot marsikdo piše. Skratka, velik del tistega drugega tira je pravzaprav že zgrajen oziroma bo zgrajen, ko bodo končani vsi predori.«

Gradnja drugega tira pa kljub vsem lepim besedam še vedno redno buri okoljevarstvene duhove. Iz gradbišča tunela T8 v Dekanih je namreč pretekli vikend v namakalne kanale, ki se izlivajo v Rižano, ponovno iztekla večja količina kalne, mlečno-sive vode. Izvajalec je na kanalih postavil improvizirane jezove, vzrok onesnaženja pa naj bi bila voda, ki je po obilnejšem deževju v zadnjem času pritekla iz predora T8.

»Redno prihaja do tega. Zdaj je bilo spet videti nekaj več tega onesnaženja. Obvestili so nas sprehajalci. Toda to se dogaja redno, to ni nek izreden dogodek. Šli smo pogledat in je bilo ponovno videti povečano motnost vode, peno na njej,« je povedal Miha Bertok iz Ribiške družine Koper. Onesnaženi kanali so sicer nekdanje mlinske struge in namakalni kanali, kjer se v zdravih razmerah naselijo živali in rastlinje. »Ti vodotoki na območju gradnje drugega tira pa so zaradi onesnaženja s sedimenti praktično mrtvi. Občasno se vanje vrne nekaj življenja, vendar takoj ob naslednjem onesnaženju spet vse pogine. V njih ni več življenja. Poleg finega prahu ne vemo, kaj vse se z gradbišča še spira v vodotoke. Verjetno nič zdravega, ker vodni organizmi od čiste vode pač ne poginjajo,« opozarjajo ribiči v izjavi za javnost. Poleg tega se onesnažena voda po teh kanalih nato izteka v reko Rižano. Velik del Rižane, po opažanjih Ribiške družine, že umira zaradi sedimentov, ki dušijo reko.

Iz družbe 2TDK so sporočili, da glede na trenutne analize vode ugotavljajo, da je material v vodi naravnega izvora, da pa so kljub temu naročili dodatne analize in odvzeli vzorce vode. Zapisali so še, da izvajalec del zagotavlja, da bo po končanih delih vzpostavil prvotno stanje in izvedel morebitne izravnalne ukrepe, če bodo ti potrebni.

V Ribiški družini Koper pravijo, da nimajo nobenih podatkov o tem, kdo naroča, vzorči in opravlja analize, prav tako jih niti o rezultatih analiz nihče ne obvešča. Pravijo še, da niso bili nikoli vabljeni na pogovor s pristojnimi, čeprav že leta opozarjajo na problematiko onesnaževanja reke Rižane in so tisti, ki spremljajo reko in rečno življenje od blizu ves čas, kar pomeni, da hitro opazijo anomalije v ekosistemu.

Težave na področju doline Rižane sicer po besedah Bertoka ne izvirajo le iz gradnje drugega tira, ampak trajajo že bistveno dlje časa, zato so v ribiški družini še posebej kritični do lokalnih oblasti, ki bi morale na tem področju po njihovem mnenju delovati bolj transparentno.

Kljub veličastnosti viadukta Gabrovica, ki ga je njegov avtor, arhitekt Marjan Pipenbaher, v primerjavi z avtocestnim viaduktom Črni kal slikovito opisal kot »majhnega otroka, ki se očetu suče pod nogami«, pa je žalostno dejstvo, da za novo tehnološko pridobitev, ki bo omogočila nadaljnjo rast pretovora v koprskem pristanišču, davek ponovno plačuje narava.

Eva Brajković

Source
Eva Brajković
Preverite tudi
Close
Back to top button