HeadlineAktualnoLokalnoPišemo

Vesel sem, da se na obali znova gradi

Pogovarjali smo se z Milanom Mandarićem

Ob vikendih rednega gosta na obali še iz časov, ko je vodil nogometni klub Koper, 83-letnega Američana srbskega rodu, Milana Mandarića, tudi te dni pogosto srečujemo v Portorožu, kjer lovi še zadnje sončne žarke iztekajočega se poletja in uživa v kulinaričnih dobrotah Slovenske Istre. Vedno v družbi in s telefoni pri roki. Po več kot desetih letih bivanja v Sloveniji si je zgradil sloves prijaznega strica iz Amerike, ki je v Slovenijo prišel z denarjem in velikimi poslovno-športnimi ambicijami in je za slovenski nogomet, največ za Olimpijo, zapravil veliko preveč svojega lastnega družinskega denarja.

 

 

»Že dolgo mi denar ni glavna skrb in vodilo v življenju, pravi Mandarić. Denar je zato, da z njim delamo dobre stvari, da osrečimo svoje bližnje, prijatelje, znance, da olajšamo življenje nekomu, ki ima težave. Zame je vedno bil največji užitek, kadar sem naredil nekaj dobrega in videl, da je človek srečen, da mu je lažje, da sem mu pomagal. Sam zadnje čase najbolj uživam, ko mi ne zvonijo telefoni in sedim v kakšni prijetni restavraciji na obali, od koder so čudoviti razgledi na sončne zahode in uživam v družbi prijetnih sogovornikov. Tukaj srečujem veliko znancev, sodelavcev, prijateljev. Ljudje imajo dejansko radi slovensko obalo in se radi vračajo sem. Sredina je zelo multikulturna, prijetna in sproščena. Pravo mediteransko vzdušje«.

Mandarićevi najbližji sodelavci so nam zaupali, da »stric iz Amerike« v teh desetih letih kolikor je v Sloveniji, poleg kupa denarja, ki ga je zmetal v različne projekte, ni zavrnil niti ene prošnje za pomoč, ne glede na to, ali so ga za pomoč prosili iz kakšnega humanitarnega društva, ki pomaga ljudem v stiski, ali pa so se nanj neposredno obrnili posamezniki, ki jim je življenje naložilo različna bremena. Mandarić je veliko denarja zaslužil v Ameriki s podjetjem Sanmina, ki je bilo med pionirji postavitve najbolj znanega in uspešnega poslovnega okolja v Silicijevi dolini. Kasneje je ta denar vlagal v športne posle, najprej v Ameriki, nato še v Angliji, kjer so bili prava uspešnica in mu prinesli še veliko denarja, ugleda in slave.

»Vsaka slava je relativna in uspehi se sčasoma pozabijo, bolj pomembni so lastni občutki pri tem, kar delate «, pravi 83-letni poslovnež, ki še ni vrgel puške v koruzo, čeprav ga je njegova misija v Sloveniji že dodobra izčrpala in utrudila. »Ko nas ne bo več na tem svetu, se nihče ne bo spomnil našega bogastva in tega koliko denarja smo zaslužili in zapravili. Ljudje si zapomnijo odnose, prijaznost, lepo besedo, ljubezen, spoštovanje in razumevanje, vse drugo so le minljivi materialni simboli nekega časa. Moja največja napaka je bila, da se pred prihodom v Slovenijo nisem bolj podrobno pozanimal o tem, kako tukaj funkcionirajo poslovna in druga okolja. Nočem biti kritičen do drugih, a dejstvo je, da precej drugače kot v Ameriki in Angliji, kjer sem največji del svojega življenja aktivno deloval.«

Potem ko je z otoka prišel v Slovenijo, si je na obali ambiciozno zastavil velike poslovne načrte. Nakupovalna središča, stanovanja, hotele … V času bivšega župana Kopra, Borisa Popovića, je Mandarić v Kopru vložil kar nekaj svojega denarja. Kupil je nasedli projekt Ton City v želji, da dolgo let zanemarjeno in zaraščeno zemljišče sredi mesta spremeni v živahno poslovno stanovanjsko sosesko. Kupil je tudi Klif, kjer je načrtoval, da bi ob dvigalu na Markovec zgradil še luksuzni hotel, ki bi se zlil z okoljem in bi bil še ena prepoznavna znamenitost mesta.

Dobro je da je občina pripravila novi načrt za ureditev tega območja in jaz vem da Koprčani dobro vedo o čem odločajo na referendumu in da bodo glasovali za.  Že zdavnaj bi lahko tožil občino in zahteval povrnitev škode, ki mi je bila povzročena a nikakor nočem da v spominu hranimo slabe reči, naj za vekomaj izginejo iz naših življenj, skupaj  s tistim, ki jih je povzročil.

»Veselila me je misel, da bomo še dodatno polepšali to prelepo mesto na slovenski obali in Koprčanom zagotovili nova stanovanja in nakupovalni center, pravi Mandarić. Meni je bilo čudno slišati, da so mladi ljudje v času, ko sem pred desetimi leti prišel v Koper, z obale odhajali v Ljubljano. Z vsem dolžnim spoštovanjem do glavnega mesta in njenega župana Zorana Jankovića, ki ga zelo cenim, tukaj se lepše počutim, morje ustvari posebno čarovnijo. Zakaj bi potem mladi Koprčani odhajali v Ljubljano? Nekdo mi je razložil, da zaradi boljših pogojev za življenje, da je v zadnjih 20 letih primanjkovalo stanovanj za mlade družine, iskali so tudi boljše službe – zato so se selili. V tem sem videl tudi svoj motiv za investiranje. Nakupovalno središče sem si predstavljal kot priložnost za zaposlitev, stanovanja pa kot primeren pogoj za začetek normalnega življenja mladih družin. Še zase sem nameraval zgraditi apartma, ker imam ta del Slovenije še posebej rad. Iz Anglije sem prišel najprej v Koper z domotožjem in željo, da tukaj naredimo lepe reči tako v nogometu kot v poslu. Na žalost očitno nisem poznal ljudi, ki so takrat vodili Koper«.

»Vedno se počutim žalostno, kadar me ljudje razočarajo, jaz kljub vsemu verjamem v ljudi in vem, da so slabi ljudje izjeme. Na koncu je najbolj pomembno, ali imate mirno vest in kaj čutite, ko zvečer, preden se odpravite na počitek, pogledate v ogledalo«, pove Mandarić, ki te dni potuje v ZDA, na nekajdnevni obisk družini.

Že dolgo mi denar ni glavna skrb in vodilo v življenju, denar je zato, da z njim delamo dobre stvari, da osrečimo svoje bližnje, prijatelje, znance, da olajšamo življenje nekomu, ki ima težave.

V Slovenijo ga je pripeljalo domotožje, njegov oče Dušan mu je v času, ko je odhajal na svojo prvo poslovno misijo v Švico, svetoval, da raje izbere Slovenijo. Dejal je, da je Slovenija nekakšna jugoslovanska Švica. Te besede si je Milan zapomnil in Slovenijo izbral za svoje novo poslovno in športno okolje na tej strani velike luže.

»Vedno se spomnim nekega bankirja, ki me je svaril pred tem, češ da okoliščine v Kopru pod Borisom Popovičem niso najbolj varne za investiranje, da o vsem in na svoj način odloča samo on, da mu je pri tem malo mar za interese drugih«, pravi visoki sivolasi gospod, ki se je rodil v Liki, odraščal v Novem Sadu in kasneje svoje posle razvijal v Ameriki. In vendar je Mandarićeva želja prevladala poslovno previdnost, a kmalu je tudi sam razumel, kaj mu je bankir v resnici želel sporočiti.

Te dni se v Kopru odloča o prihodnosti enega zemljišča v Mandarićevi lasti, ki ga je koprska občina na predlog tedanjega župana Borisa Popoviča in njegovih svetnikov leta 2018 spremenila v park. Popović in Mandarić sta bila sprva tesna sodelavca, sprla sta se pri vodenju NK Koper, od tedaj naprej se srečujeta le še na sodiščih. Mandarić meni, da je sprememba njegovega gradbenega zemljišča – za katerega je imel gradbeno dovoljenje in je na njem že začel z gradbenimi deli – v park klasično nagajanje in maščevanje Borisa Popovića in kriminalno početje brez primere. Nova občinska oblast je v dogovoru z lastniki teh zemljišč pripravila načrt o bodoči ureditvi tega zemljišča in ponudila občanom Kopra, da o njem odločijo na referendumu.

»Za zemljišče Ton City sem porabil veliko denarja, več kot 10 milijonov evrov, občini je bilo plačano več kot 3 milijone evrov za komunalni prispevek, pa še stroški gradbenega dovoljenja in vsako leto po 80 tisočakov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. In potem bivši župan, samo zato, da mi naredi škodo, da razvrednoti moje zemljišče in vse kar sem vanj vložil, razglasi to za park. Pa kje je to mogoče, lepo vas prosim? Takega razbojništva in take uzurpacije oblasti še nisem videl. Pa sem prepotoval velik del planeta. Si predstavljate, da občina ali kdorkoli drugi ugrabi vaš vrt, vaše dvorišče, vašo zemljo, hišo … A bi vam bilo vseeno? Da vas o tem niti ne vprašajo, temveč o nameri preberete v medijih. Kaj šele, da vam ponudijo odškodnino. Če bi bil nek park res javni interes, nekaj kar občani Kopra krvavo potrebujejo, bi tudi sam navijal za to. Če bi v ozadju bili dobri nameni, tega ne bi naredili nasilniško z ugrabitvijo moje lastnine. In veste kaj, mladi v Kopru bolj kot park rabijo službe in stanovanja, ki jih Popoviču v 16 letih županovanja nikakor ni uspelo zgraditi. Bogu hvala, da je on preteklost in da so po njegovem porazu v Koper spet prišli resni vlagatelji, ki bodo tukaj gradili«, pravi Mandarić.

»Dobro je, da je občina pripravila nov načrt za ureditev tega območja in jaz vem, da Koprčani dobro vedo, o čem odločajo na referendumu in bodo glasovali za. Že zdavnaj bi lahko tožil občino in zahteval povrnitev škode, ki mi je bila povzročena, a nikakor nočem, da v spominu hranimo slabe reči. Naj za vekomaj izginejo iz naših življenj, skupaj s tistim, ki jih je povzročil.«

Milan Mandarić v času ko je popeljal Portsmouth v Premier ligo. Foto: Milan Mandarić | Osebni arhiv

Source
Jurij Vrenko

Povezani Članki

Back to top button