Veliko predvolilno soočenje o kulturi

O kulturi v predvolilnem času premalo slišimo, saj so za medije atraktivnejše obljube o novih službah in investicijah v nova oklepna vozila. Zato so se raznolike kulturniške organizacije odločile pripraviti soočenje političnih strank na temo kulture in umetnosti. Potekalo je v ponedeljek, 11. aprila, v Katedrali Kina Šiška. Eden od pobudnikov soočenja pogledov je bilo društvo Asociacija, ki se trudi s svojim delovanjem in opozarjanjem zagotoviti pogoje za profesionalno delovanje nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture, prizadevajo si za izboljšanje njihovega sistemskega položaja. Njihov cilj je preprost: Odločevalce prisiliti, da področje kulture uredijo tako, da bodo lahko ustvarjalci normalno, svobodno in plačano ustvarjali.

Soočenje je vodila televizijska voditeljica RTVS Ksenija Horvat. Tematsko so se na soočenju osredotočili na štiri sklope vprašanj: zakonodajni okvir, državni proračun in porazdelitev sredstev, decentralizacijo ter dialog s civilno družbo. Voditeljica je odprla srečanje s kratkim predstavitvenim vprašanjem, kdo od prisotnih je kandidat za ministra za kulturo. Miha Knific iz Piratske stranke in Asta Vrečko iz Levice sta to brez obotavljanja potrdila, Jerca Korče se je diplomatsko izognila, Zlatan Čordić – Zlatko ni kandidat stranke Naša prihodnost, nekdanji minister Prešiček je spet pripravljen prevzeti ministrstvo, če SD pride v vlado, Klemen Belhar iz stranke Vesna je pripravljen na ministrovanje, prav tako magister Rajić iz SAB. Podgoršek iz Nove Dežele ne bo minister v primeru volilnega uspeha, Tamara Vonta je potrdila, da Gibanje Svoboda zanima Ministrstvo za kulturo, zase pa še ne ve, če bo kandidatka, Marko Balažic iz Povežimo Slovenijo je odgovoril enako kot predhodnica, Esmeralda Vidmar pa je zavrnila vprašanje z razlago, da njihova stranka Za ljudstvo Slovenije ne deluje na takšen način.

Če iz triurne debate iztisnemo bistvene poudarke, je očitno, da vsi sodelujoči poudarjajo rešitev vprašanja samozaposlenih v kulturi, kar je medijsko najbolj aktualna tema. Z izjemo predstavnikov Naše Dežele in Povežimo Slovenijo so vsi obljubljali povrnitev odločilne vloge strokovnih komisij pri podelitvi statusa, nadalje so predvsem v SAB, Levici in Piratih poudarjali dodeljevanje pravic samozaposlenim, s poudarkom na dostopu do bolniškega staleža in drugih za zaposlene samoumevnih pravic. Miha Balažic je prepričan, da je porast samozaposlenih v kulturi posledica pomanjkanja jasnih kriterijev za podelitev in da so z rastjo števila upravičencev odškodovani tisti, ki si status zares zaslužijo, saj se denar preveč razprši. Temu je pritrdil Podgoršek iz Naše dežele, ki je prepričan, da morajo kulturniki sami priti do zaslužka, od katerega bodo lahko živeli. »Ministrstvo ni in ne sme postati socialni korektiv,« je jasno povedal. Po besedah Tamare Vonta je potreben nov krovni zakon v kulturi, prav tako je nujno potrebno na novo spisati medijsko zakonodajo. S tem se je strinjala večina sogovornikov, ki so vsi po vrsti, z izjemo Balažica in Podgorška, podprli revizijo medijske zakonodaje. Če njihova stranka dobi kulturni resor, bi se po besedah Branislava Rajića posvetili samozaposlenim in kulturni dediščini ter okrepili dialog z nevladnim sektorjem. 

Dejan Prešiček zagotavlja, da ima SD pripravljen načrt za nov kulturni sistem, torej nov krovni zakon v kulturi, pa tudi nova zakona o medijih in o RTV. Zlatan Čordić je kot največjo težavo za normalizacijo kulturnega sektorja izpostavil korupcijo. Prepričan je, da bi zmanjšanje korupcije na nacionalni ravni za 15 odstotkov napolnilo proračun za kulturo. Ob tem predlaga umik politike iz kulture. V Levici imajo po besedah Aste Vrečko pripravljeno celovito prenovo kulturnega sistema. Izpostavila je tudi kulturno dejavnost na občinski in regionalni ravni, ki zahteva obnovo infrastrukture in finančno vzpodbudo. Za Piratsko stranko je prvi ukrep, da se kulturo na ravni odločanja vrne stroki, ob tem pričakovano predlagajo digitalizacijo kulturne ponudbe. Tudi Jerca Korče iz LMŠ je izpostavila vrnitev veljave strokovnim skupinam na ministrstvu in spremembo medijske zakonodaje ter ureditev položaja samozaposlenih.

Ob koncu so besedo dobile še organizacije iz kulture, da zastavijo vprašanja. Na vprašanje o prihodnjem proračunu za kulturo so vsi sogovorniki potrdili, da se zavzemajo za zvišanje kulturnega proračuna. Miha Knific je za povišanje na en odstotek državnega proračuna. Drugi, Levica in SD, zagovarjajo vrnitev na stanje proračuna iz leta 2009. Predstavniki kulture so zastavili mnoga natančna vprašanja in dobili dokaj mlačne, splošne odgovore. Bilo je opaziti, da so predstavniki strank dokaj bosi, ko gre za poznavanje delovanja kulturnega sektorja, zato so bili odgovori podobni. Šlo je za splošne trditve o ureditvi problematike in zagotavljanju sredstev. Ta vtis prisotnih je lepo ubesedil Rok Vevar, ki je na koncu svojega vprašanja prosil, naj odgovorijo zgolj tisti, ki razumejo o čem govori, kar je poželo odobravanje tako občinstva kot tudi predstavnikov strank. 

Simon Smole