V Sloveniji več kot 3000 ljudi nima pravice voliti

Pred državnim zborom so se nedavno zbrali podporniki tistih invalidov, ki jim je bila odvzeta volilna pravica, ker naj ne bi razumeli pomena volitev. Zagotoviti enake možnosti posamezniku oziroma državljanu kot pripadniku neke skupnosti je srž sodobne demokratične ureditve. Zakaj torej vlada ne omogoči, da se sliši glas prav vseh? Če se neenakost perpetuira z diskriminatornimi zakoni, zakaj se jih preprosto ne spremeni in se brezpogojno prizna volilna pravica vsem polnoletnim osebam? Morda pa vse le ni tako črno-belo.

Podatki Ministrstva za notranje zadeve pričajo o precej veliki skupini ljudi, ki nima za večino tako samoumevne volilne pravice. Na volitvah v Evropski parlament 2019 ni bilo dovoljeno voliti 2035 slovenskim državljanom; ni sicer jasno, ali so v tej številki samo tisti, ki jim je bila odvzeta volilna pravica na podlagi invalidnosti. V času parlamentarnih volitev v aprilu 2022 je bilo državljanov, ki jim je bila odvzeta volilna pravica, več kot 3016, leta 2023 pa je takih državljanov že 3505. Gre za podatke, ki so jih javnosti posredovale tri nevladne organizacije: Zveza Sonček, Zavod Risa in Društvo za kulturo inkluzije. Te partnersko izvajajo projekt Volilna pravica ni kaprica, ki se zavzema za priznanje volilne pravice osebam z invalidnostjo. V svojih prizadevanjih se sklicujejo na 29. člen Konvencije o pravicah invalidov ter preprečevanju diskriminacije zaradi invalidnosti. Ta člen določa, da morajo vse države članice osebam z intelektualno oviro »zagotavljati politične pravice in možnost, da jih uživajo enakopravno z drugimi.« Potrebna je torej sprememba Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), na način, da se zagotovi volilna pravica ter udeležba na volitvah vsem brez izjeme.

V Sloveniji ne velja avtomatizem, da bi bila osebi, ki je bila postavljena pod skrbništvo, odvzeta volilna pravica, temveč je odvzem te mogoč le na podlagi sodbe sodišča. Slovenska ustava v drugem odstavku 15. člena izrecno določa, da se z zakonom predpiše način uresničevanja človekove pravice, če je to nujno zaradi njene narave. V 2. in 3. odstavku 7. člena ZVDZ je opredeljeno, da se volilno pravico odreče državljanu oziroma državljanki Republike Slovenije, »ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa je sodišče ob njegovi postavitvi pod skrbništvo odločilo, da ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev.« To so poleg oseb z motnjami v duševnem razvoju tudi starostniki z demenco, ljudje z motnjami v duševnem zdravju, ljudje z začasnimi kognitivnimi ovirami, denimo zaradi rabe zdravil, in drugi. Torej tisti, ki jim je bila popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev. Odbor za človekove pravice je v enem svojih komentarjev zapisal, da so omejitve volilne pravice mogoče. Pri čemer se za nerazumno šteje omejevanje volilne pravice na podlagi zgolj fizične invalidnosti, dočim je mentalna nezmožnost lahko podlaga za omejitev te pravice. Vendar se zakonska praksa vse bolj nagiba na stran priznanja volilne pravice za osebe z raznimi mentalnimi ovirami. V nedavno sprejetem Družinskem zakoniku je tudi osebam z motnjami v duševnem razvoju priznana pravica do odraslosti. Ob sprejetju so strokovnjaki in zakonodajalci poudarjali, da gre za velik korak naprej v razumevanju, predvsem pa v spoštovanju individualnih sposobnosti posameznikov ter ne nazadnje njegovih (človekovih) pravic. S polno uveljavitvijo Družinskega zakonika tudi ni več mogoče vzpostaviti instituta podaljšanja roditeljskih pravic, saj tega nov zakon ne predvideva.

Zveza Sonček je v začetku leta 2022 pripravila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor. Pobudo so poslali vsem ključnim odločevalcem v Republiki Sloveniji. Pobudo so že podprli nekateri pomembnejši politiki, med drugim evropski poslanec Milan Brglez, predsednik državnega sveta Marko Lotrič in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, a se ni nič premaknilo. Bi sprememba zakona politične stranke prisilila, da bi mislile tudi na to vrsto invalidov in jih vključile v volilne programe? Predvsem ne sme ostati zgolj pri dodelitvi volilne pravice, saj je treba za te ljudi urediti zadostno podporo, tudi s storitvami podpornega odločanja, zagotavljanja polne dostopnosti volilnih postopkov in gradiv ter informiranja oziroma opolnomočenja teh volivcev. Ob tem je treba zagotoviti tudi instrumente preprečevanja možnih zlorab, da namesto invalidov ne bi glasovali njihovi bližnji ali celo kdo drug.