Ko smo že skoraj pozabili na mariborsko vseljudsko vstajo, ki so jo »sprožili radarji« leta 2012, se zdaj tudi aktualnemu mariborskemu županu obeta nekaj podobnega. Za kaj gre? Začnimo kar s povedno izjavo mariborskega podžupana Petra Medveda po odločitvi občinske oblasti, da finančno prikrajša kulturne in socialne programe v mestu: »Odločitve bodo zarezale v neobvezne vsebine športa, kulture in sociale. Če imamo neko vrečo, moramo najprej financirati obvezne vsebine, neobvezne pa se ne bodo mogle financirati v tolikšni meri. Žal.«
Župan Saša Arsenovič je napovedal, da bodo z izbranimi na programskem razpisu na področju kulture in mladine za zdaj sklenili pogodbe za 80 odstotkov letošnjega zneska. Za projektni razpis bo razdeljenih 60 odstotkov razpisanih sredstev. Podobno velja za sofinanciranje veteranskih organizacij in ljubiteljskih dejavnosti. Na občini neprepričljivo pojasnjujejo, da so v znižanja vsepovprek prisiljeni, med drugim zaradi podfinanciranosti mestne občine, ki od leta 2006 od države prejema nezadostno količino denarja za izvajanje obveznih zakonskih nalog. Za leto 2023 naj bi bil znesek podfinanciranosti ocenjen že na 27 milijonov evrov. Na občini niso odgovorili na vprašanje, če so analizirali, kako bodo »varčevalni« ukrepi vplivali na življenje v mestu. So pa medtem podražili vstopnine v javne športne objekte in javne vrtce. Župan se v lokalnih medijih hvali, kako občina po mestu nadobudno gradi in da je letošnji proračun najvišji doslej. Za mnoge gradbene projekte se seveda občina pridno zadolžuje. Domačini pa se sprašujejo, zakaj je občina postavila brv čez reko Dravo, saj po njihovem kazi podobo legendarnega mariborskega Starega mostu in obrežje reke.
Mestna oblast se je poslužila birokratskega manevra, da bi kulturnim organizacijam v štajerski prestolnici odščipnila nekaj denarja. Letos so jim občinska sredstva zmanjšali za znesek zadnjega lanskega zahtevka, ki naj bi ga dobili konec decembra lani, pa jim ga je občina izplačala šele 10. januarja letos. Ta lanski znesek so jim namreč všteli v letošnjo kvoto. Med temi zavodi so Lutkovno gledališče, Mariborska knjižnica, Mladinski kulturni center in Narodni dom Maribor. Slednji bo ostal brez 86.000 evrov, Mariborska knjižnica pa brez 40-ih tisočakov, potrebnih za obratovalne stroške. Pekarni magdalenske mreže naj bi se po neuradnih informacijah obetalo znižanje od 40 do 60 odstotkov občinskih sredstev. Da je mariborska kultura pred katastrofo, opozarjajo tudi v reviji Dialog; grozi jim namreč, da bo morala prenehati izhajati in naslednje leto 60-letnika ne bo več. Športna zveza Maribor je zaradi negotove finančne situacije, ker še niso prejeli odločbe glede sofinanciranja, morala odpovedati nekatere dogodke. Zastavlja se pomislek, kako občinska oblast sploh lahko znižuje zneske, določene v pogodbah z nevladnimi organizacijami, če ni bil opravljen rebalans občinskega proračuna. Mar ni za spreminjanje tega potrebno glasovanje v mestnem svetu?
Organizacije in posamezniki s področja kulture v Mariboru so v javnem pismu opozorili, da je predstavljeno nižanje sredstev dodaten močan udarec področju kulture. Spomnili so, da je bilo v Lokalnem programu za kulturo 2015–2020 predvideno 5-odstotno zviševanje sredstev na letni ravni, ki se nikoli ni zgodilo, do današnjega dne pa ni sprejeta že v začetku lanskega leta pripravljena Strategija razvoja kulture 2022–2026. Poudarjajo, da so razlogi, ki jih za finančne reze navajajo na občini, prisotni že dve leti in da v letu 2023 cene energentov padajo, inflacija se je v zadnjem mesecu umirila, posledice pandemije koronavirusa in vojne pa niso bistveno vplivale na situacijo v zadnjih dveh mesecih od sprejetja proračuna. »Sprejet je bil rekordno visok proračun, ki je očitno upošteval strateške zaveze in politične obljube, v njem pa je bila navedena tudi povišana postavka za področje kulture,« so navedli.
Pred dnevi je Ministrstvo za kulturo sporočilo, da bo izjemoma dofinanciralo sredstva za javne občinske zavode v mestni občini Maribor, ta pa bo poskrbela za financiranje nevladnih organizacij. Sodijo med nevladne organizacije tudi društva, ki se ukvarjajo s starejšimi? Ta so v težki situaciji in opozarjajo, da ni bilo občinskega razpisa za dodatne socialne programe. Kako bo župan pomiril skrb Centra za socialno delo Maribor, kjer bi po poročanju časnika Večer krčenje občinskih sredstev lahko ogrozilo programe, kot so materinski dom, varna hiša in zavetišče za brezdomce? Začasno financiranje s strani Ministrstva za kulturo ni dolgoročna rešitev, naslednje proračunsko obdobje se lahko vse skupaj ponovi. In od kod se je nenadoma pojavil denar za tistih 20 odstotkov dofinanciranja nevladnih organizacij?
Ko nastopijo v mestni blagajni težave, najprej zmanjka denarja za izvajanje socialnih in kulturnih programov in ne za razkošne arhitekturne projekte. Zdi se, da hoče župan Maribora aktualno vlado prisiliti, da spremeni financiranje mariborske občine, zato se sklicuje na razvojne projekte in lovljenje razvojnega zaostanka. A vse bolj je jasno, da Mariborčani ne bodo nasedli in bi lahko prav županov ponos, brv čez Dravo, služil kot povod za novo ljudsko vstajo.