Urškino sanjarjenje
(Gretin greh - Urška Klakočar Zupančič, Primus, 2021)
Priznam, da sem tokratno knjigo v roke vzela iz čistega voajerizma. Predsednica državnega zbora je nedolgo pred nastopom politične funkcije napisala knjigo. Ravno v vmesnem času, ko je odstopila kot sodnica, ker je politika zahtevala, da se jo sankcionira, ker je na svojem zaprtem profilu na Facebooku kritizirala tedanjega predsednika vlade Janeza Janšo. Zaradi političnih pritiskov se je, četudi ni bila nič kriva, sama odločila za odhod. Načelna, samozavestna in vase prepričana ženska, torej. Bo takšna tudi njena knjiga?
Naslov Gretin greh in naslovnica z ognjem v ozadju sta me najprej nehote spomnili na trenutno verjetno najbolj znano Greto – Thunberg – ter na požare, ki kot posledice podnebnih sprememb divjajo po gozdovih širom zemlje. A bolj ne bi mogla zgrešiti z nobeno od špekulacij.
Greta iz romana je kmečko dekle, ki v času protireformacije živi na Spodnjem Štajerskem v kraju Lichtenwald, kjer danes stoji Sevnica, pisateljičin rojstni kraj. Njena zgodba ne sledi resničnim zgodovinskim dejstvom, zgolj postavljena je v ta čas in kraj, kjer hkrati z njo živi nekaj posameznikov, ki so tedaj resnično živeli. Čeprav je knjiga posvečena »vsem močnim ženskam, ki jih je življenje lomilo, vendar so vedno znova našle voljo in moč – čarovnicam današnjega časa,« osrednji lik ne bi prestal Bechdelinega testa.
V razkošno besedje (z dokaj površno lekturo) je zavita preprosta, a tekoča romantizirana ljubezenska zgodba dveh likov, ki jima zaradi različnih stanov že od samega začetka ni usojeno biti skupaj. Strast, obup, tarnanje in ujetost v družbene norme, ki jih nihče ne želi presegati, so rdeča nit knjige, ki je lahko odlično poletno branje. Zaradi mehkih platnic bi jo lahko sopostavili k trafikantskim doktor romanom, ki bi se od nje razlikovali le po debelini in umeščenosti v prostor in čas.
Lahkotno branje vam ne bo ponudilo izziva, preseglo stereotipov ali vas razsvetlilo, lahko pa bo barvito skrajšalo vaš prosti čas in zagotovilo zabavo, za katero ne boste rabili napenjati možganov.
Kje se torej skrivajo tiste res močne ženske, ni zares jasno, saj se – tudi ko se znajdejo nekje same – večinoma pogovarjajo o moških. Kdor se bo v branje podal brez visokih pričakovanj, ga čaka sproščeno popotovanje, ki ga bo lahko povedlo v drug svet. Svet osebne izpovedi, ki je z ubeseditvijo prelil srčne bolečine na papir. No, pa tudi hrepenenja. Pisateljica je tako kot Greta velika navdušenka nad jahanjem in ni vrag, da se v romanu ne skriva še kaj avtobiografskega. A ne nadejajte se česa več od romantičnega sanjarjenja o princu na belem konju, medtem ko same pod drevesom na jasi pletete nogavice in se ukvarjate z otroki.
