Udobnost poslanskih stolčkov

Spremembe davčne zakonodaje je poslanec Branko Grims takoj pospremil s komentarjem na Twitterju. Preko tega družbenega omrežja nam daje večkrat na dan vedeti, kako sovraži migrante in socializem ter kako se vsi razen njega motijo. To družbeno omrežje je sicer eno glavnih orodij izjavljanja in manipuliranja z dejstvi nedavno glavne koalicijske – danes pa največje opozicijske – poslanske skupine SDS. Ker zapisom na omrežjih pogosto ne gre verjeti, smo se odločili, da kompleksnost delovanja poslancev v parlamentu raje preverimo s pomočjo nekaterih številk, ki so dostopne na Parlametru, odprtokodnemu orodju za analizo glasovanj in transkriptov nastopov.

Branko Grims se v povprečju oglasi petkrat na sejo. V prvi vrsti ga zaznamujejo besede levičar, totalitarizem, Marx, socialist, Hitler, nacist, holokavst in sovjetski. Njegove besede o lenih levičarjih, ki jim je v življenju vse podarjeno, pa lahko vzporedimo z dejstvom, da je njegov sedež v tokratni sestavi parlamenta lokacija, kjer bo preživel že sedmi poslanski mandat. Več jih šteje le njegov veliki vodja Janez Ivan Janša, ki v državnem zboru sedi že 9. mandat in ga je do sedaj pospremil s popolno tišino. Njegova prisotnost na glasovanjih je le 39-odstotna, sedi pa le še v Odboru za zunanjo politiko. Po številu mandatov jima je najbližje Eva Irgl, ki svoj šesti poslanski mandat okrašuje z največjim številom poslanskih vprašanj in pobud od vseh poslancev, to je 17. Med besedami, ki jo zaznamujejo, pa se je na vrhu znašla beseda Trnuljčica. Njena poslanska tovarišica, gimnazijska maturantka Alenka Jeraj, je na poslanskem stolčku SDS en mandat manj, a zato govori večkrat, v povprečju šestkrat na sejo. Raznolikost njenega besedišča je podpovprečna, zaznamujejo pa jo besede transparent, zapornica, vislice, Pirc, Ig, šikanirati, Musar, stavkati, RTV in matura. Slaba raznolikost besedišča nasploh zaznamuje SDS. Andrej Hoivik, ki letos v parlamentu sedi prvič, ima pri 29 letih sicer 77-odstotno prisotnost pri glasovanju, drži pa tudi rekord v številu izgovorjenih besed. V povprečju je izgovorjenih 10.129 besed, sam pa jih je izgovoril že 62.670, med njimi najdemo tudi bolj nenavadne kot so Krevs, Auschwitz, Twitter, Žitnik, bencin in levosredinski. Predsedniški kandidat Anže Logar očitno raje govori pred kamerami, saj v parlamentu v povprečju govori manj kot enkrat na sejo.

V vsaki poslanski skupini je mogoče zaznati določene podobnosti, ki se večinoma kažejo tudi pri glasovanjih. Največ neenotnosti pri glasovanjih je v 9,89 odstotka opaziti prav v SDS, ki ji sledi NSi z 7,69 odstotka in SD s 6,31 odstotka. Najmanj neenotna je Levica z zgolj 3,09 odstotka. Slednja je skupaj z SD tudi med najbolj prisotnimi na glasovanjih. Predstavniki obeh strank so se udeležili kar 98 odstotkov glasovanj. Najmanj so se jih udeležili predstavniki SDS, ki so bili prisotni le pri 94 odstotkih.

Gibanje Svoboda najdemo nekje vmes. Večina poslancev –  te največje stranke do sedaj – še ni postavila poslanskih vprašanj ali podala pobud, so pa v veliki meri prisotni na skoraj vseh sejah. Dejan Zavec je bil denimo prisoten na vseh glasovanjih, ki pa jih je sicer spremljal v tišini. Enako je bilo z Janjo Sluga, ki je s prestopom v to stranko nastopila že tretji mandat. Tamara Vonta ju zasleduje z zgolj 99-odstotno prisotnostjo. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je bila prav tako prisotna na 98 odstotkih glasovanj, v povprečju pa ima, verjetno tudi zaradi funkcije, največ govorov na sejo, kar pomeni 18. Ob visoki prisotnosti, ki jo Klakočar Zupančič zahteva, se postavlja vprašanje, ali je ta smiselna tudi, če na njej niso aktivni? Poslanka SD Meira Hot se denimo oglaša v povprečju kar 16-krat na sejo. Nataša Sukič iz Levice to priložnost izkoristi okoli 9-krat. Njen soborec Milan Jakopovič pa se v svojem prvem mandatu v povprečju oglasi enkrat. 33-letni Miha Kordiš, ki zaseda že 3. mandat, se oglasi približno 6-krat na sejo, pri čemer največkrat uporabi besede skrbstvo, delavski, oskrbnina in napaka.

Same številke morda res ne povedo vsega. Če pogledamo v podrobnosti, nam te razkrijejo, da se je nekdanji minister za obrambo Matej Tonin iz NSi doslej ukvarjal le z enim poslanskim vprašanjem. Zanimalo ga je, kaj se dogaja z 10 mesecev pogrešano 10-letno deklico in njeno 52-letno mamo ter ali se predsednici državnega zbora zdi, da je bilo »storjeno vse, kar je v moči pristojnih organov, da se deklico najde in varno pripelje domov?«

V NSi so skupno sicer podali 270 poslanskih vprašanj in pobud, kar je zanemarljivo v primerjavi s 1316 pobudami stranke SDS ali 1 iz vrst stranke SD. Socialni demokrati so sicer prav tista stranka, ki na Parlametru beleži najbolj raznoliko besedišče. Sledita ji le še predstavnika italijanske in madžarske manjšine, poslanci Levice in nato Svobode. Raznolikost besedišča SDS je na tem grafu komaj zaznavna. Med posamezniki pa pri raznolikosti besedišča vodi Felice Žiža, ki za razliko od ostalih ne pade v kategorijo raznolikosti besedišča pod 0,01, ampak se giblje okoli faktorja 0,15, čeprav je v tem mandatu spregovoril le 290 besed v povprečno manj kot enem govoru na sejo.

Ali bo glasovanje v prihodnjih mesecih kaj manj uniformno, težko predvidimo, a verjetno tega ni pričakovati. Pomembnejše od zapisanih pa bodo besede, ki bodo pomagale pojesti ali obdržati predvolilne obljube.

Pia Nikolič