»Svetovno prvenstvo sramu«
V Katarju se je 20. novembra začelo 22. svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo trajalo vse do 18. decembra. Katar svetovno prvenstvo gosti prvič. Na osmih stadionih v petih mestih se že meri 32 reprezentanc.
A letošnje svetovno prvenstvo je kontroverzno z več vidikov. Prva stvar, ki je zmotila svet, je bila izbira lokacije svetovnega prvenstva – Katarja, ki ga je izbrala Mednarodna nogometna zveza (FIFA) že leta 2010. Odmevale so obtožbe glede korupcije, zamenjave glasov in podkupnine. Izpostavljen je bil Sepp Blatter, nekdanji prvi mož FIFE, ki je Michelu Platiniju, nekdanjemu predsedniku Evropske nogometne zveze (UEFA), izplačal dva milijona švicarskih frankov. Prav tako naj bi nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy Platinija povabil na večerjo, na kateri naj bi mu svetoval, naj glasuje za Katar. Sarkozyjev motiv za prvenstvo v Katarju je bil skleniti posel z vojaškimi letali, kar se je kasneje tudi zgodilo. Z nepričakovano dodelitvijo prvenstva se sicer že od leta 2016 ukvarjajo francoski pravosodni organi, švicarsko sodišče pa je letos julija Platinija in Blatterja oprostilo obtožb. Pred začetkom prvenstva je Blatter dejal, da je bil izbira Katarja za gostitelja napaka, saj je država premajhna za tako veliko prvenstvo (za primerjavo: Slovenija je za 75 odstotkov večja od Katarja), priznal pa je tudi, da sta imela veliko vlogo pri izbiri denar in politika.
Problematično je bilo še, da je imela država pred tem malo nogometne infrastrukture, kot so stadioni in vadbeni objekti – te je bilo treba zgraditi. Objekte so večinoma gradili migranti iz južnoazijskih držav, mnogi so prihajali iz Nepala, Indije in Bangladeša. Skupaj naj bi jih bilo 1,7 milijona in predstavljajo 90 odstotkov delovne sile v svetovnem pokalu. Od začetka gradnje leta 2010 naj bi umrlo več kot 6500 priseljenih delavcev zaradi različnih vzrokov, vse od nesreč na delovnih mestih, avtomobilskih nesreč, do samomorov in smrti zaradi vročine ali drugih vzrokov. Temperature v izbrani puščavski državi namreč poleti dosežejo tudi 50 stopinj, kar je razlog, da se letošnje svetovno prvenstvo odvija pozimi in ne poleti, kot je bilo to običajno. Svetovna nevladna organizacija Amnesty International je poročala, da so bili delavci nameščeni v »grozljivih življenjskih razmerah«, kar je bilo prikazano tudi v francoski dokumentarni oddaji »Katargate, skrivnosti svetovnega prvenstva«. Delavci so recimo spali v izredno majhnih sobah z zanemarjenimi sanitarijami, na plače pa so čakali več mesecev. Organizacijski odbor za svetovni pokal v Katarju sicer trdi, da so umrli le trije delavci. »Tri je tri preveč. Vendar so trije,« je dejal sedanji predsednik FIFE Gianni Infantino. Amnesty International pa je letošnje prvenstvo poimenoval »Svetovno prvenstvo sramu«.
Gradnja nove infrastrukture pa je imela tudi velik vpliv na okolje. FIFA in Katar sta sicer trdila, da bo prvenstvo najbolj prijazno okolju v zgodovini prvenstev, a so ocene pokazale, da temu ne bo tako. Dogodek naj bi, po uradnem poročilu FIFE, ustvaril približno 3,6 milijona ton ogljikovega dioksida, kar je 1,5 milijona ton več kot svetovno prvenstvo leta 2018 in več kot nekatere države porabijo v enem letu. Emisije ogljikovega dioksida pa so odgovorne za večino globalnega segrevanja, ki je zadnje čase izpostavljena problematika, zato je vpliv prvenstva na okolje še toliko bolj sporen. Skupine za podnebne spremembe so izrazile tudi skrb glede količine vode, ki jo je treba črpati, razsoljevanja slane vode in tovorjenje te v Katar.
Mednarodna nevladna organizacija Human Rights Watch, ki izvaja raziskave in zagovorništvo človekovih pravic, je izdala poročilo, v katerem je izrazila pomisleke glede spoštovanja človekovih pravic v povezavi s pripravami Katarja na svetovni pokal leta 2022. Poročilo je vključevalo diskriminacijo ter nasilje nad ženskami in skupnostjo LGBTQ+. Za primer: v Katarju je spolni odnos med dvema moškima nezakonit, kazni pa vključujejo bičanje, zaporne kazni, deportacijo. Ambasador svetovnega pokala Halid Salman je nedavno izjavil, da imajo geji »poškodovane možgane«. Dejal je tudi, da bo Katar sicer sprejel vse obiskovalce, a morajo ti upoštevati njihova pravila, saj za 28 dni prvenstva ne morejo spremeniti religije. V Katarju tri četrtine prebivalcev pripada islamu, v katerem je po njihovi interpretaciji homoseksualnost prepovedana.
Poleg tega ima država zelo stroga pravila glede pitja alkohola. Konzumiranje alkoholnih pijač v javnosti vas lahko pripelje v zapor za šest mesecev. Znotraj stadionov naj bi bilo pivo sicer dovoljeno, prav tako je v Katarju nekaj hotelov in barov, ki imajo licence za prodajo alkohola. A le dva dni pred začetkom prvenstva je Katar sporočil, da prodaje piva na stadionih ne bo, ampak bo to omogočeno na nekaj luksuznih območjih stadionov, do katerih večina navijačev nima dostopa, ter na posebnih območjih, kjer se bodo izvajale razne dejavnosti in bo predvajana glasba. Pivovarna Budweiser je vložila 75 milijonov dolarjev v to, da je postala uradni sponzor prvenstva. Nazadnje pa bo na stadionih vseeno na voljo le brezalkoholno pivo.
Iz protesta zaradi vseh problematik, ki so v ospredju pri letošnjem svetovnem prvenstvu, nekateri narodi ne bodo prenašali tekem na velikih zaslonih v lokalih. Med njimi so recimo gostinski obrati v Franciji, Nemčiji in Združenem kraljestvu.
