Vsako leto obeležujemo svetovni dan boja proti odvisnosti, ki opozarja na perečo problematiko zasvojenosti in njene posledice za posameznika ter družbo. Odvisnosti ne prinašajo le osebnih stisk, temveč vplivajo na celotno družbo, od zdravstva do gospodarstva in socialnega sistema. Slovenija ni izjema, pri čemer so nekatere oblike zasvojenosti v porastu. Med najpogostejšimi odvisnostmi pri nas so odvisnost od alkohola, digitalnih naprav in prepovedanih substanc, vse pogosteje pa se srečujemo tudi z odvisnostjo od iger na srečo.
Od alkohola do digitalnih naprav
V Sloveniji se še vedno največkrat srečujemo z zasvojenostjo z alkoholom. Slovenija namreč ostaja med državami z najvišjo stopnjo porabe alkohola na prebivalca v Evropski uniji. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je kar 43 % odraslih Slovencev občasnih pivcev, približno 8 % pa jih alkohol uživa na tvegani ali škodljivi ravni. Alkohol ima močan vpliv na zdravje posameznikov in družbo, povečuje tveganje za številne bolezni, vključno z rakom, kardiovaskularnimi boleznimi in duševnimi motnjami.
Ob tem se pojavlja tudi vse več odvisnosti od digitalnih naprav, predvsem pametnih telefonov, računalnikov in tablic. Te odvisnosti se največkrat razvijejo pri mladih, ki odraščajo v digitalni dobi in so neprestano izpostavljeni spletnim vsebinam, družbenim omrežjem in video igram. Strokovnjaki opozarjajo, da prekomerna uporaba teh naprav povzroča motnje pozornosti, zmanjšuje sposobnost osredotočanja in vodi v izolacijo.
Digitalni detox – rešilna bilka za digitalno zasvojene mlade
Da bi pomagali mladostnikom, ki se soočajo z odvisnostjo od digitalnih naprav, v Sloveniji deluje program Digitalni detox. Gre za trimesečno namestitev v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer udeleženci pridobivajo podporo za zmanjšanje uporabe digitalnih naprav in ponoven stik z naravo ter družabnimi aktivnostmi. Program je zasnovan tako, da mladostniki skozi terapevtske delavnice in različne športne aktivnosti vzpostavijo zdrav odnos do uporabe digitalnih tehnologij.
Mladi udeleženci skozi program pridobijo veščine obvladovanja stresa, izboljšujejo socialne kompetence in razvijajo zdrav način preživljanja prostega časa brez digitalnih pripomočkov. Program vključuje tudi podporo staršev, saj je sodelovanje družine ključno pri vzpostavljanju trajnih sprememb v vedenjskih vzorcih mladih.
Zasvojenost od alkohola – dolgoletna težava Slovencev
Odvisnost od alkohola ostaja ena najpogostejših zasvojenosti v Sloveniji. Kljub številnim preventivnim akcijam in ozaveščanju javnosti je alkoholna odvisnost močno zakoreninjena v naši kulturi. Posebno zaskrbljujoče je pitje med mladoletnimi, saj Slovenija beleži visoko stopnjo uživanja alkohola že med mladimi, starimi med 15 in 19 let.
Posledice alkoholizma se odražajo na zdravstvenem in socialnem področju, saj alkohol vpliva na povečanje tveganja za razvoj številnih bolezni, poškodbe v prometu in družinske težave. Programi zdravljenja odvisnosti od alkohola v Sloveniji vključujejo skupinsko terapijo, individualne pogovore in različne oblike terapevtskega zdravljenja, namenjeni pa so posameznikom in njihovim družinam.
Preventivni programi in pomen osveščanja
V Sloveniji so na voljo številni programi, ki se ukvarjajo z osveščanjem javnosti o pasteh zasvojenosti. NIJZ redno organizira preventivne delavnice, predavanja in javne kampanje, katerih cilj je zmanjšati stigmo, ki je pogosto povezana z odvisnostmi. Poudarjajo tudi pomen zgodnjega prepoznavanja znakov zasvojenosti, kar lahko prepreči razvoj težav v kasnejših fazah življenja. Številne nevladne organizacije, kot so Projekt Čista zmaga in Zavod Pelikan, nudijo podporo odvisnikom in njihovim družinam, hkrati pa izvajajo preventivne programe za mlade.
Na svetovni dan boja proti odvisnosti so organizirane različne aktivnosti, katerih namen je spodbuditi odprto razpravo o zasvojenosti in osvetliti možnosti pomoči. Pomembno je, da se zavedamo, da se zasvojenost lahko razvije pri vsakem posamezniku, ne glede na starost, spol ali družbeni položaj. Preventivno delo v tem kontekstu predstavlja pomemben dejavnik pri zmanjševanju pogostosti zasvojenosti.
Vloga družine in družbe v boju proti zasvojenosti
Družina ima ključno vlogo pri preprečevanju zasvojenosti. Strokovnjaki opozarjajo, da je vzgoja, ki temelji na zaupanju, pogovoru in postavljanju jasnih mej, ključna za zdrav razvoj otrok. Starši lahko z zgledom in nadzorovano rabo tehnologije pomembno vplivajo na oblikovanje zdravih navad pri svojih otrocih. Ob tem je pomembno tudi sodelovanje šol in širše skupnosti, saj lahko vzpostavitev podpornega okolja zmanjša tveganje za razvoj odvisnosti.
Družba kot celota lahko prispeva k zmanjšanju zasvojenosti z ozaveščanjem o zdravih življenjskih navadah, organizacijo športnih in kulturnih dogodkov ter spodbujanjem dejavnosti, ki zmanjšujejo potrebo po uporabi digitalnih naprav in alkohola. Za trajne spremembe je potrebno dolgoročno delo in sodelovanje vseh sektorjev, od zdravstvenega sistema do izobraževalnih ustanov.
Petra Znoj
