HeadlineAktualnoSvetGospodarstvoKulturaPišemo

Svetovna koncertna industrija v letu 2020 ob skoraj 40 milijard dolarjev

Glasbeniki se zatekajo k alternativnim rešitvam, a koncerte v živo je težko nadomestiti z izkušnjo preko spleta. Slovenski glasbeniki upajo, da jim bo država prisluhnila.

 

 

Odkar je pandemija Covid-19 lansko pomlad ustavila vse koncerte in koncertne turneje, je svetovna koncertna industrija v velikem krču: bila je ena od industrij, ki so med prvimi zaprle svoja vrata in bo najverjetneje ena zadnjih, ki jih bodo spet odprle. Medtem je brez službe ostalo na stotisoče ljudi po vsem svetu: promotorji, agenti, glasbeniki, delavci na koncertnih prizoriščih, tonski mojstri in drugi zaposleni v tem kulturnem sektorju, so se znašli v velikih finančnih in eksistencialnih težavah, kljub temu pa še vedno nihče ne more zares napovedati, kdaj se bodo koncertne luči spet prižgale.

Začetek lanskega leta je sicer koncertni industriji napovedoval rekorodno leto, zaključek 2020 pa je na mizo postavil precej drugačne številke: po navedbah Pollstarja je bilo samo pri prodaji vstopnic na globalni ravni izgube za 9,7 milijarde dolarjev, še 30 milijard pa se jih je izgubilo v  neizpeljanih sponzorstvih ter koncesijah in neprodanih reklamnih proizvodih glasbenih umetnikov.

Kljub temu, da je upanje da se bodo koncerti lahko vrnili že letošnjo jesen, veliko, pa strokovnjaki opozarjajo, da so takšne napovedi vseeno še malo preoptimistične. Newyorška filharmonija je tako zaradi covida že oktobra lani odpovedala ves program do junija letos, s čimer je sledila podobnim potezam Broadwaya in Metropolitanske opere. Brodway bo namreč predvidoma zaprt do maja, Metropolitanska opera pa do septembra. V Newyorški filharmoniji so sicer predvideli, da bodo imeli v zadnjem fiskalnem letu približno deset milijonov ameriških dolarjev čiste izgube, za odpovedano sezono 2020/2021 pa pričakujejo 20 milijonov ameriških dolarjev izgube pri dohodkih od prodaje vstopnic. Sezono bodo poskušali reševati s spletnimi koncerti, a to še zdaleč ne bo pokrilo celotne izgube.

Rekordni obisk Magnificovega koncerta

K alternativnim oblikam izvajanja kulturnih dejavnosti preko spleta so se lansko jesen zatekli tudi v Centru urbane culture Kino Šiška,  kjer so s plačljivimi koncertnimi dogodki na spletu začeli 1. oktobra lani. Eden od tistih, ki se je odločil preizkusiti novo pretočno koncertno realnost je bil tudi Magnifico, ki je svoj tradicionalni božični koncert iz Stožic premaknil na splet. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj je bila prodaja vstopnic rekordna, koncerta pa se je preko ekranov udeležilo občinstvo iz več kot desetih svetovnih držav.

Foto: Mediaspeed

To pa za glasbenike zagotovo ni dolgoročna rešitev, saj so v mnogih državah, tudi v Sloveniji, ob pandemiji v deprivilegiranem položaju. Kot je za STA konec lanskega decembra povedala predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije Tinkara Kovač, se glasbenike in ustvarjalce nasploh prepogosto opredeljuje kot še eno od oblik družbene porabe oziroma stroška. Posledica takšnega dojemanja je njihov deprivilegiran položaj, ki si ga nikakor ne zaslužijo, saj delujejo družbotvorno. “Verjamem, da država vse to lahko razume in prepoznava,” je povedala glasbenica in pri tem navedla peti protikoronski paket, v katerem je glasbeni sektor obravnavan kot enakovredna veja gospodarstva. Ob tem je zapisala, da so tako pri predsedniku republike in vlade, Nacionalnem inštitutu za javno zdravje kot na ministrstvu za gospodarstvo naleteli na vzpodbudne besede, vendar pa bo, kot poudarja, “treba kar takoj krepko zavihati rokave in vzpostaviti sceno, da bo ob koncu pandemije še kaj ostalo od nje”.

Virtualni koncerti v Sloveniji zgolj ohranjanje stika s poslušalci

Foto: Siol

Za porazno je stanja na glasbenem področju v Sloveniji in po svetu v času pandemije ocenil tudi Janez Dovč, glasbenik in direktor glasbene založbe Celinka. Opozoril je, da “koncertov in dogodkov, od katerih glasbeniki in z glasbo povezani poklici v veliki meri preživljamo svoje družine, ni tako rekoč od marca. Posnete glasbe se v teh časih sicer posluša več, vendar so to zgolj prihodki v malho velikih mednarodnih korporacij”.  Glasbeniki iščejo možnost virtualnih odrov, “vendar na tako specifičnem kulturnem prostoru, kot je Slovenija, ni računice, v praksi gre zgolj za ohranjanje stika s poslušalci in vero v to, da se bo tudi to krizo rešilo z več in ne z manj kulture,” je še poudaril konec decembra za STA.

Takrat so stanje za Slovensko tiskovno agencijo komentirali tudi v društvu Asociacija, mrežni organizaciji nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev. Izrazili so strah ob dejstvu, da vlada in pristojno ministrstvo ne prepoznata področja in njenih akterjev kot oškodovancev in kulture ne prepoznata kot del rešitve. “Dejstvo pa je, da ima kultura tudi v epidemiji velik potencial, saj bi nam lahko pomagala prebroditi aktualno krizo predvsem z vidika psiholoških pritiskov, seveda pa ima pozitiven potencial tudi na drugih področjih,” so poudarili v Asociaciji in znova spomnili na po njihovem mnenju destruktivne poteze ministrstva, kot so ignoriranje področja kulture v vseh protikoronskih paketih pomoči, neutemeljeno zanikanje pravice do plačila prispevkov samozaposlenim v kulturi, napad na avtonomijo strokovnih komisij, blokada avdiovizualnega področja in uničenje slovenskega filma, ustavitev financiranja STA in izselitev nevladnih organizacij z Metelkove 6.

 

Source
Uredništvo

Povezani Članki

Back to top button